Jaipur, prestolnico indijske zvezne države Radžastan, je kot prvo planirano mesto v Indiji ustanovil maharadža Jai Singh II. leta 1727. Čeprav nima tako dolge in bogate zgodovine kot nekatera druga mesta na indijski podcelini, velja za arhitekturni biser in je zelo priljubljena turistična destinacija. Leta 1853, ob obisku takratnega britanskega prestolonaslednika, so vse stavbe v mestu prebarvali z rožnato barvo, s katero so Britanci na zemljevidih označevali svoje kolonialno ozemlje. Takrat se je Jaipurja prijel vzdevek »rožnato mesto«, ki se je ohranil do danes.
Jai Singh II. (1688–1743) je bil vladar lokalne hindujske kneževine Amber, ki je bila ena od mnogih manjših državic na področju današnjega Radžastana. Te državice so bile v zapletenem odnosu s sosednjim mogulskim imperijem (s sedežem v Delhiju), kateremu so bile delno podložne in bile obenem delno neodvisne. Jai Singh II., ki je prišel na prestol leta 1699, ko mu je bilo samo enajst let, je bil precej odvisen od dobre volje mogulskega cesarja Aurangzeba. Toda s pametno politiko, predvsem s tem da je precej okrepil svojo vojsko, si je v kasnejših letih izboril dobršno mero avtonomije. V zgodovino se je zapisal kot dober vojskovodja, ljubitelj astronomije in velik graditelj. Njegov največji dosežek je brez dvoma ustanovitev mesta Jaipur.
Gradnja Jaipurja se je začela že leta 1725, čeprav je bil temeljni kamen slovesno položen šele dve leti kasneje. Že leta 1733 so bila dela dokončana, s tem pa je Jaipur zamenjal Amber kot prestolnica kneževine in nov sedež monarhov iz klana Kachawaha. Mesto je projektiral arhitekt Vidhyagar Bhattacharya, ki se je navdihoval pri klasičnih idealih hindujske arhitekture, zbranih v knjižni zbirki Vastu Šastra.
Po mnenju mnogih urbanistov je Jaipur eno od najbolje načrtovanih mest. S svojimi širokimi avenijami, razkošnimi palačami in drugimi arhitekturnimi dosežki spada med najbolj privlačne turistične destinacije severne Indije. Obiskovalce privabljajo Mestna palača (zgrajena 1729–32), Jantar Mantar (Astrološki observatorij, 1727–34), Hawa Mahal (Palača vetrov, 1799), Jal Mahal (Vodna palača, 1799), utrdba Amber (1592), ki leži 11 km iz mesta in mnoge druge znamenitosti.
Seveda pa je treba poudariti, da kot pri mnogih drugih velikih indijskih mestih, ob vsem blišču, ki ga nudi Jaipur, naletimo tudi na revščino, gost promet, umazanijo, onesnažen zrak in politične shode hindujskih skrajnežev. To je realnost Indije, dežele bajnega bogastva in najbolj žalostne bede, dežele globoke duhovnosti in najbolj grenkega sektaštva.
