LUNA
Luna, luna, lunica
raz nebo se mi smehlja.
Zdaj mi dolgi jezik kaže,
skrije se in spet prikaže.
Pa poredno mi mežika,
zemlje z nosom se dotika.
V vsako okence podreza,
še na streho drzno pleza.
In potem še više, više
vzdigne se nad vaške hiše.
Pa ob dimnik se spotakne
in se jezna v noč umakne.
(Pesmi za otroke od Franca Levstika do danes: Sončnica na rami: izbral Niko Grafenauer, ilustriral Damijan Stepančič, Založba Mladinska knjiga,2016)
Drage bralke, dragi bralci, katere pesmi Janka Samca še poznate? Zakaj imate radi poezijo? Svoja razmišljanja nam pošljite na [email protected]
Kvalitetne zapise bomo objavili v Ventilatorju besed www.ventilatorbesed.com
Veliko poetičnih užitkov in kvalitetnih druženj ob branju poezije, drage bralke, dragi bralci!
