Drage bralke, dragi bralci, kaj veste o nočni kartografiji?
Imata raziskovanje Zemlje in raziskovanje neba kaj skupnega? Pred mnogimi stoletji je bilo poznavanje ozvezdij bistvenega pomena za orientacijo v neznanih predelih sveta.
Ozvezdja so stara ljudstva znala skorajda na pamet. Prolemaj je tako poleg svoje razprave z naslovom Geografija pred približno 1850 leti predstavil tudi Almagest, znanstveno razpravo s področja astronomije, ki je premogla tudi zvezdni katalog s podatki o 1022 zvezdah. Poznavanje zvezd je bilo pomembno za vsakogar, tako za kmeta kot za astrologa, zvezde po so nadomeščale tako koledar kot tudi zabavo, kino in televizijo, na primer.
Danes le še poredko lahko naletimo na prizor nočnega neba v polnem sijaju. Večina zvezd skupaj z Rimsko cesto izgine v svetlobi, ki jo vse noči oddajajo velika mesta. Za stara ljudstva pa je bil veličasten nočni pogled v vesolje nekaj povsem običajnega. Navsezadnje pa so imeli za opazovanja tudi dovolj časa in volje.
Ali ste vedeli, drage bralke, dragi bralci, da so Stari Grki, pred njimi pa Babilonci, gledali odsev mitoloških zgodb in namige na svojo prihodnost. Ptoleamj pa je iz zvezd med drugim sklepal tudi na obliko Zemlje: glede na pojavljanja in izginjanja znanih zvezd ni mogla biti drugačna kot okrogla…
Drage bralke, dragi bralci, več si lahko preberete v knjigi Lucije in Damijana Stepančiča: Kako so videli svet? (Miš, 2011)
