Akademik Kajetan Kovič, je rojen leta 1931 v Mariboru, je eden najpomembnejših povojnih slovenskih pesnikov in prevajalcev, pomembna pa je tudi njegova proza.
Jezik je pot k popolnosti, ki pa je dejansko ni mogoče nikoli doseči.
Izredno obsežen opus pesnika, prevajalca, pisatelja Kajetana Koviča je delo človeka, pri katerem je ljubezen do pisanja že zelo zgodaj zmagala nad ostalimi nadarjenostmi…
Franca izpod klanca
S kapico na stran
Kakor beli mlinar
Melje dan na dan.
»Franca izpod klanca,
Kje tvoj mlin stoji?
Rad bi ti prinesel
Vrečico rži.
Mlinarji počasni
Križem rok sede.
Tebe le med njimi
Hvalijo ljudje.
Kajti glas se širi
Skozi tri vasi,
Franca izpod klanca
Melje kar za tri!
Gledam po dolini:
Mlina ni nikjer,
samo mala Franca
melje venomer.
»Kaj te luna trka,«
Pravi mi smeje.
»Mlin so moja usta,
kamni pa zobje.«
Gledam po dolini:
Mlina ni nikjer,
Samo mala Franca
Melje venomer.
»Kaj te luna trka,«
Pravi mi smeje.
»Mlin so moja usta,
Kamni pa zobje!«
»Kaj te luna trka,«
Pravi mi smeje.
»Mlin so moja usta,
kamni pa zobje!«
Viri: Vse najboljše, Ciciban, sto in več najboljših,2005
Viri: Vladimira Rejc: Čarovnija pisanja, portreti slovenskih književnikov, Knjižna zbirka Posebne izdaje, 2005
