Zdravo, jaz sem čevelj Superga. Izdelali so me v tovarni čevljev. Najprej sem bil kos usnja, ki so ga izrezali v obliko superge. Potem so usnje sešili, mu navezali vezalke in ga pobarvali. Potem pa sem iz tega nastal jaz, Superga. Skupaj z drugimi čevlji so nas zložili v škatle in nas v tovornjaku odpeljali v trgovino. Tam smo stali na policah, kjer so ljudje pomerjali in kupovali čevlje. Mene pa ni nihče niti pogledal. Ljudje so kupovali le druge čevlje. Nekega dne pa je prišla gospa, ki me je kupila. Naložila me je v avto in me odpeljala v njen dom, tam me je dala svojemu sinu, ki me je nataknil na svoje smrdljive noge in stekel ven. Ko je hodil, je mene nabijalo ob cesto. Kar me je bolelo. Ko je prišel domov, me je snel z noge in me vrgel po tleh. Naslednji dan pa me je spet nataknil na svoje smrdljive noge in stekel iz hiše. Zunaj so bile luže, saj je ponoči deževalo. Deček je naenkrat skočil v eno izmed luž in stal v njej.
Voda se je prelivala skozi mene in jaz sem se utapljal. Vsa barva se je sprala z mene. Postal sem siv (grd). Deček je stekel domov, me snel z nog in me vrgel v koš za smeti. V košu je smrdelo še bolj kot na fantkovih nogah. Zjutraj me je zbudil hrup tovornjaka. Ko sem se zbudil, so me ljudje skupaj s smetmi stresli v tovornjak. Tam je še bolj smrdelo. Naenkrat se je tovornjak ustavil in me skupaj z smetmi stresel na še večji kup smeti. Tam sem ležal kakih 1000 let in potem me je vzel nek človek in me odnesel v muzej. Bil sem že čisto pošvedran. Človek me je položil na mehko rdečo blazino, ki je bila v veliki stekleni posodi. Tam sem lepo ležal in spal in počival in spet malo ležal in tako dalje. Okoli mene pa je bila gruča ljudi, ki so me občudovali. Saj sem po 1000 letih postal dragocen.
