Poletje gre h koncu. Nedelja, jasno jutro, sončni vzhod, dan za poželeti.
Nahrbtnik na rame in “pot pod noge” v park narave Biokovo. Tako blizu, pa nikoli dovolj časa za to brhko lepotico. Zaradi izjemne lepote je leta 1981 uvrščen na seznam parkov narave. Na njegovem vrhu Sv. Jure se s 1762 metrov nadmorske višine proti nebu dvigajo televizijski oddajniki.
Do vrha pelje Biokovska cesta, dolga 23 km, najvišja asfaltirana cesta na Hrvaškem. Razen kotanj in vrtač, številnih kraških jam in votlin, gorskih vrhuncev na vse strani, se na Biokovu nahaja bogata flora in favna, veliko endemih rastlin, ponekod celo deli pragozdov topolov in borov, ki nudijo čudovito senco za počitek duše in telesa.
Letos so na jugozahodnem delu parka narave Biokovo v predelu Ravna vlaška odprli enkratno razgledišče Skywalk na nadmorski višini 1228 m. „Nebeško sprehajališče“ v obliki podkve se nahaja nad prepadom in visi na navpični steni, ima stekleno podlago za hojo in resnično izziva.
Počutiš se kot ptica, lahkotno se nihaš na stekleni podlagi, pod tabo prepad, nad tabo neskončno nebo, pogled sega prek makarskega primorja, čez otoke, tja do Italije. Prvi boječi koraki po „Nebeškem sprehajališču“ te dvignejo v neskončne višave, kot ptica razprostreš peruti in brez diha vpijaš lepoto okoli sebe.
Razbremenjeni sproščeno uživamo ob obilni malici v senci krošenj, pripravljeni zapustiti čarobni biokovski svet in oditi na našo naslednjo postajo – Vrgorac.
Biti tako blizu rojstnega mesta našega velikana, barda Tina Ujevića, a ne obiskati njegovega kraja, bi bilo greh. Njegov „Notturno“, „Visoki topoli“, „Odhod“ so pesmi, ki nas spremljajo vse življenje. HVALA, TIN! Odhajamo polni miru in radosti iz tega malega mesta velikega človeka, Tina Ujevića – PESNIKA.
Lahkotno, kot ptice, usmerimo svoje peruti po avtocesti do Splita, z obljubo samim sebi, da se vrnemo lepotam Biokova.
Ana Šušmelj, 06.09.2020
