Njihova Svetost je prispela v Zagreb! Zaradi njegovega prihoda so bila dejanja prebivalcev pod budnim očesom represivnega aparata. Bog ne daj, da bi morebitno nestrinjanje s prihodom Papeža Benedikta XVI podelili s prijatelji na družbenih mrežah, saj se bi na vaših vratih lahko kaj hitro znašla policija. »Je duhovna obnova, ki jo prinaša Benedikt XVI s svojim obiskom Hrvaške, pomembnejša od nakupa pomembnih medicinskih aparatov in izgradnje vrtcev za najmlajše?«, se je v teh dneh spraševal avtor članka nekega hrvaškega portala. Je resnično potrebno porabiti nekaj milijonov hrvaških kun in to ravno v obdobju, ko se Hrvaška bori z veliko brezposelnostjo, ekonomsko krizo, brezvoljnimi in brezupnimi prebivalci, ki le tiho molijo, da bo z vlado odšla tudi recesija.
Želim se izogniti evforičnim vernikom, ki Papežev obisk v Zagrebu načrtujejo že nekaj tednov, pakirajoč nahrbtnike z molitveniki, rožnimi venci, galonami vode, istočasni pa prosijo Vsemogočnega za sončno vreme, saj v njihovi do centimetra polni torbi ni prostora za anorak ali še huje zložljivi dežnik. Njihova Svetost jih bo nahranila bolj kakor to uspeva vladajoči stranki, ki neusmiljeno draži naftne derivate, osnovne prehrambene proizvode ter trajektne vozovnice. Slednje celo za 100%. Morda je še bolje, da ostanejo otočani, sicer po sili razmer, odrezani od vsesplošnega kaosa ter se raje posvetijo ribištvu in kapljici rujnega dalmatinskega vina. Želim se izogniti tudi peščici gorečih upornikov, ki želijo z vandalizmom dokazati prav nasprotno, nezavedajoč se da tudi oni vnašajo nemir in trošijo davkoplačevalsko blagajno.
Si več vreden, če si katoličan? Čeprav grešno postopaš tekom celega dne? Te lahko deset Očenašev opere grehov, ti pa nadaljuješ po isti poti? Si upaš na popisu prebivalcev, kjer se je pred 10 leti 88% prebivalcev opredelilo za katoličane, trditi da si ateist, ali pa morda »le« agnostik, ki sicer ne odklanja miselnosti v obstoj Boga, vendar ga želi empirično dokazati? Ali imaš pravico otroku vsiliti vero, ter ga vzgajati v duhu veroizpovedi, ki si mu jo sam izbral, ne da bi mu dal možnost, da samostojno izrazi svojo voljo?
Popisovalka prebivalcev se je nedavno znašla v neprijetni situaciji, ko se je zakonski par moral izjasniti o otrokovi veroizpovedi. Katoličan po maminem mnenju, ateist po očetovem mišljenju. Ker se nista mogla zediniti, sta vprašala otroka: »Kaj si?« Otrok odgovori: »Karlo!«
Karlo je dokaz, da so otroci najiskrenejša bitja. Karlu ni potrebno pripadati skupini kristalnih otrok, da bi vedel in čutil, kaj misli njegovo srce. In da je tisto najpomembnejše »skrito v tebi« in ne napisano na papirju. Otroci so »tabula rasa«. Karlo potrebuje le čisto ljubezen in vero, da je ljubljen. Odvisno je le, ali mu bodo tisti, v katere verjame, to tudi nudili ter ga napotili na prava pota.
Na forumu se je pojavilo vprašanje, kako se imenuje oseba, ki v popolnoma nič ne verjame. Odgovore kot so nihilist, skeptik, ateist je kaj hitro omajala forumovka, ki je zatrdila, da na celem svetu ne obstaja oseba, ki ne bi v nič verjela. Sodelavec mi je podal še boljšo tezo:« Tisti, ki v nič ne verjame, verjame ravno v to, da v nič ne verjame.« Naši možgani neprenehoma kreirajo misli, ki predstavljajo vero oziroma prepričanje v določeno stvar. Če človek ne bi v prav nič verjel, bi pomenilo, da v človeškem telesu vlada praznina oziroma mrtvilo.
V svoj facebook status je pripela naslednje sporočilo: I contend that we are both atheists. I just believe in one fewer god than you do. When you understand why you dismiss all the other possible gods, you will understand why I dismiss yours.( Zagovarjam tezo, da sva oba ateista. Jaz verjamem v samo enega boga manj kot ti. Ko boš razumel, zakaj zavračaš vse druge možne bogove, boš razumel, zakaj zavračam tvojega.)
