Poezija, ki se je rodila na delavnici, ki je potekala v okviru natečaja (Brez) mejno potovanje, pod vodstvom Gabriele Babnik.
KARMEN VIDMAR: KO ZAPIRAŠ SONCU DAN BARVE LISTOV TREPETAJO
medtem ko zapiramo mesta ljudje podoživljajo zmedo
izredne razmere nadzor in strahospoštovanje
rekli so da so dnevi nepredvidljivi
da laboratorij obarva epruvete in piše rdeče številke
da policijska ura zadržuje ljudi pred okužbo
hitrim spremembam težko slediš
zdi se kot da smo na oboroženi ladji za križarjenje
ki sunkovito spreminja smer
morda zajeto vzdušje popolnoma ustreza najdrznejši
igri figur na šahovnici časa
kakorkoli že za zmago potrebuješ sovražnika