Karmen Vidmar: Ko zapiraš soncu dan

0
31

Poezija, ki se je rodila na delavnici, ki je potekala v okviru natečaja (Brez) mejno potovanje, pod vodstvom Gabriele Babnik.

 

KARMEN VIDMAR: KO ZAPIRAŠ SONCU DAN BARVE LISTOV TREPETAJO

 

medtem ko zapiramo mesta ljudje podoživljajo zmedo

izredne razmere nadzor in strahospoštovanje

rekli so da so dnevi nepredvidljivi

da laboratorij obarva epruvete in piše rdeče številke

da policijska ura zadržuje ljudi pred okužbo

hitrim spremembam težko slediš

zdi se kot da smo na oboroženi ladji za križarjenje

ki sunkovito spreminja smer

morda zajeto vzdušje popolnoma ustreza najdrznejši

igri figur na šahovnici časa

kakorkoli že za zmago potrebuješ sovražnika