V februarju si lahko v vitrinah ustvarjalnosti v Mestni knjižnici Izola ogledate novo razstavo z naslovom 50. leta v Slovenski Istri. Postavila sta jo Janez in Marija Janežič. Z dokumenti, fotografijami in predmeti sta prikazala nekaj dogodkov iz petdesetih let 20. stoletja, ki so vplivali na življenje in razvoj te regije. »V povojnem času, posebno v obdobju cone A in B Svobodnega tržaškega ozemlja, je bilo pomembno vprašanje razmejitve meje med Italijo in Slovenijo, kar se je poznalo tudi v razvoju gospodarstva in turizma«, pravita avtorja.
V vitrinah si lahko ogledamo prvo igračo, ki so jo izdelali v tovarni Mehanotehnika. To je bila sestavljanka, ki je vsebovala vijake, matice in različno dolge kovinske paličice in ploščice z luknjami, iz katerih je bilo mogoče s pomočjo dodatkov sestaviti žerjav, avtomobil, tovornjak ali karkoli po svoji domišljiji. Na embalaži je napis Tovarna tehničnih igrač Izola STT (Svobodni tržaški teritorij). Tovarna igrač Mehanotehnika je bila ustanovljena leta 1952, prve igrače pa so se na trgu pojavile že naslednje leto. Leta 1965 je tovarna začela sodelovati s Katedro za otroško in mladinsko psihologijo na FF v Ljubljani v skupnem projektu Dobra igrača.
V vitrinah je tudi delovodnik nekdanjega sečoveljskega Rudnika črnega premoga. Rudnik je deloval od 1935 do 1973. Premog so odkrili z geološkim sondiranjem. Izkopavati so ga začeli pod okriljem rudarskega podjetja ARSA – Società anonima carborifera miniere di Sicciole. Po letu 1954 so v rudniku delali rudarji iz drugih jugoslovanskih rudnikov. Delo je bilo težko, rudarji so delali ročno, kleče in celo leže. Rudnik je nekajkrat zalila voda in so ga morali osuševati. Zaradi varnosti je bil zasilni izhod na hribu Krog, do katerega je vodilo 700 stopnic. Naselje Sečovlje se je razvilo prav po zaslugi rudnika, kjer je v obdobju razcveta delalo do 400 delavcev. Lepo bi bilo v stavbah nekdanjega rudnika urediti tehnični muzej.
Del razstave je namenjen tudi ladjedelnici na Bernardinu. Ladjedelstvo je ena od najstarejših gospodarskih panog na obalah Istre. V Kopru, Izoli in Piranu je bilo do 2. sv. vojne več manjših ladjedelnic. Prvi pisni viri o ladjedelnici v Piranu so iz leta 1322. V 19. stoletju so bile v Piranu 3 ladjedelnice. Sredi stoletja so jih preselili pod samostan sv. Bernardina. Tu so gradili in popravljali ribiške čolne, ribiške in tovorne ladje. Leta 1951 so se tri ladjedelnice na Bernardinu združile v eno. Ta je delovala do leta 1974, ko se je preselila v Izolo. »Delavci so bili proti temu in so celo napisali pismo maršalu Titu, a ni nič pomagalo,« pove Janez Janežič. Razstavljeno je tudi pismo s podpisi delavcev, ki so se na upravo pritožili, ker več mesecev niso dobili plače.
Janez in Marija Janežič sta razstavila tudi načrte za Luko Koper, fotografije Kopra in članke s spomini luških delavcev. Pretovorno in skladiščno podjetje Pristanišče Koper je bilo ustanovljeno leta 1957. Razcvet je doživelo že deset let kasneje.
V vitrinah najdemo še nekaj publikacij in dokumentov iz petdesetih let. Na primer Imenovanje za učitelja iz leta 1954, ki ga je izdala »Zavezniška vojaška uprava – britansko ameriški pas Svobodnega tržaškega ozemlja«, pa tudi fotografije prvih občinskih volitev v Izoli leta 1952 in volitev v Čežarjih.
Nekaj prostora sta avtorja namenila turizmu v Portorožu, ki je bil kot zdraviliški kraj znan že v 13. stoletju. V začetku 20. stoletja pa se je začel razvijati turizem. K promociji turizma v Portorožu so prispevale tudi prireditve, kot so šahovski turnirji in avtomobilske in motociklistične dirke. Od 4.8. do 14.9. 1958 je v Portorožu potekal Medconski šahovski turnir. Na razstavi si lahko ogledate knjižico z originalnimi podpisi 22ih svetovno znanih šahovskih mojstrov iz Argentine, Bolgarije, Danske, Čehoslovaške, Filipinov, Islandije, Kanade, Sovjetske zveze, Kolumbije, Madžarske in Jugoslavije. Med njimi so bili trije bodoči svetovni prvaki Tigran Petrosjan, Mihail Talj in Bobby Fischer. Zaradi njih je turnir postal svetovni dogodek. Pobudniki turnirja so bili portoroški turistični delavci, ki so imeli radi šah. Dve leti kasneje so v Portorožu potekale avtomobilske in motociklistične dirke, kar je prispevalo še k promociji tovarne Tomos, ki je na dirke poslala tudi svoje dirkače.
Zadnja vitrina prikazuje modo iz petdesetih let. Na modnih skicah iz revije Naša žena vidimo krila in bluze, male večerne obleke, oblačila za pomlad in taka za potovanja v turistične kraje. Čisto nasprotje današnjim raztrganim kavbojkam.
Janez in Marija Janežič se vsake razstave lotita premišljeno. »Ko se odločiva za temo, ki bi jo rada predstavila, v najinih zbirkah poiščeva predmete, dokumente in fotografije in razmisliva o postavitvi. Tu sva na kratko zajela nekaj tem iz obdobja 50ih let. O čisto vsaki od teh tem pa bi lahko pripravila obsežno samostojno razstavo.«
Napisala: Špela Pahor
