Na prvo nedeljo v letu 2025 v Narodnem muzeju Slovenije pripravljamo vodeni ogled, prilagojen slepim in slabovidnim odraslim. S kustosinjo Teo Černe si bodo ogledali izbrane dvorane in znamenite predmete na razstavi Zgodbe s stičišča svetov.
Denar je dogovorjeno sredstvo za menjavo, obračunavanje ter shranjevanje vrednosti in zaradi teh funkcij je postal ključen za razvoj trgovine in širjenje ekonomskih dejavnosti.
V rimski dobi pa je denar imel tudi izrazito propagandno vlogo.
Josip Pangerc je za sabo pustil izjemno duhovno in materialno sled: ta vsestranski politik, podjetnik in umetnik je med letoma 1901 in 1914 kar štiri mandate županoval v Dolini pri Trstu. Po prevzemu funkcije je nemudoma uvedel uradovanje izključno v slovenskem jeziku.
Razstavo bo slovesno odprl olimpionik gospod Miroslav Cerar.
Program bodo s telovadnimi vajami obogatili sokoli veterani iz Športnega društva Sokol Bežigrad.
Narodni muzej Slovenije razpisuje izobraževanje in izpit za bodoče vodnike. K sodelovanju vabimo profesionalne turistične vodnike z licenco GZS ali drugo lokalno licenco.
Narodni muzej Slovenije in Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU bosta novembra 2025 organizirala mednarodni simpozij, ki bo življenje nekdanjih družbenih elit predstavil predvsem v luči materialne kulture, kot jo poznamo iz pisanih in likovnih virov, muzejskih zbirk ter nepremične dediščine.
S priložnostno razstavo obeležujemo 150. obletnico rojstva dr. Viktorja Murnika – Ata (1874–1964), očeta slovenske telesne kulture in reformatorja slovenskega sokolstva. Z ustanovitvijo vaditeljskega zbora v Ljubljanskem sokolu leta 1896 je Murnik začel načrtno izobraževati vaditelje na področju telesne kulture, leta 1898 je postavil ženski vaditeljski zbor in omogočil ženskam enakopravno delovanje.
Razstava skozi osebno in družinsko zgodbo Josipa Pangerca (1868–1925), dolgoletnega deželnega poslanca, odbornika in nadžupana iz Doline pri Trstu, osvetljuje vlogo Slovencev v Trstu in njegovi okolici v obdobju modernizacije. Josip Pangerc bil pomembna osebnost svoje dobe, ki je aktivno prispevala k družbenemu in kulturnemu življenju Slovencev v Trstu in njegovi okolici.
V prvih januarskih dneh se bomo spomnili, da je pred štiridesetimi leti preminil arheolog in vsestranski muzejski delavec Rajko Ložar. V Narodnem muzeju Slovenije je bilo njegovo prvo delovno mesto (1928).
Tamburica je ljudski instrument, značilen za Balkan in Panonsko kotlino. Predhodnico tamburice lahko najdemo v Perziji in Centralni Aziji. Iz tega lutnjastega instrumenta z dolgim vratom se je razvila vrsta drugih brenkal – v Rusiji balalajka, v Španiji kitara, v Italiji mandolina, na Balkanu pa tamburica.
