Kot študentka, pa tudi nasploh, veliko in rada berem. Prav zaradi tega, me je Vladka Rejc povabila na srečanje, če temu lahko tako rečem, z dr. Manco Košir. Tistega večera sem se res odločila, da se le-tega udeležim. V Vladkinem zavodu VR se nas je zbrala prijetna in dinamična druščina ; jaz kot študentka, slikarki, andragoginja, vzgojiteljica, restavratorka, novinarka, itd. Tudi dr. Manca Košir je s seboj prinesla dobro voljo in kot smo pričakovali, vreči polni knjig; imeli smo jih možnost tudi odkupiti. Kot uvodni pozdrav nam je dr. Manca Košir prebrala poezijo njenih najljubših avtorjev, slovenskih kot tudi tujih. Vladka je kot gostiteljica začela pogovor z dr. Manco Košir v katerega smo se postopoma vključevali tudi ostali prisotni. Pogovor je tekel o samem začetku branja, o njegovi pomembnosti tako za najmlajše, kot tudi za odrasle. Mimogrede, ali ste vedeli, da so sprva brali samo na glas in samo premožni ljudje? In da so za en čas celo prepovedali branje ljubezenskih romanov? Zakaj?…Pridružite se nam in izvedeli boste, pa še marsikaj zanimivega in uporabnega.
Iz srečanja bi si upala trditi, da daje dr. Manca Košir velik, lahko bi rekla tudi največji pomen branju oziroma knjigam za dušo, duhovnemu branju. Kot eno izmed takšnih knjig je izpostavila knjigo Alenke Rebula Blagor ženskam. Dr. Manca Košir je s svojim navdušenjem nad branjem in s svojim energičnim pripovedovanjem o že prebranem v meni prebudila še večjo željo po branju. Takšnih bralno pogovornih srečanj se bom gotovo še kdaj udeležila.
