Pri Cankarjevi založbi je te dni izšla nova knjiga v zbirki Esenca z naslovom GOVORICE. Avtor Jean-Noël Kapferer je priznana avtoriteta za področje blagovnih znamk. Napisal je 12 knjig s področja komunikacije in menedžmenta, ki so bile prevedene v številne svetovne jezike in so doživele več ponatisov.
GOVORICE
Napisal: Jean-Noel Kapferer
Prevedla: Agata Tomažič
Uredila: Darja Butina
Zbirka: Esenca
Cena: 27,95 €
V hamburgerjih so našli črve, poročilo o smrti predsednika Kennedyja ni razkrilo vse resnice, iz kabin za pomerjanje izginjajo mladenke … Govorice so najstarejša tiskovna agencija na svetu, so vsepovsod. Resnične? Lažne? Kako se rodijo? Kako krožijo? Kdo jih vrže med ljudi? Avtor Jean-Noël Kapferer nam s pomočjo vsem znanih primerov razkrije ta fenomen, ki ga vsi poznamo, a hkrati o njem tako malo vemo. Razkrije, kako govorice uporabljajo v politiki, v borbi za tržišče, v svetu šovbiznisa in v vsakdanjem življenju. Povsod tam, kjer se govori, sušlja, kjer iz dobro obveščenih virov javnosti izve pomembne podate o pomembnih ljudeh. Zanima ga tudi odgovor na vprašanje, ali lahko govorice utišamo. Knjiga je napisana poljudno, razumljivo vsakomur. V poplavi rumenega tiska, ki deluje prav na osnovi govoric, bo nedvomno zanimivo branje za širok krog bralcev.
“V očeh javnosti beseda govorica označuje nek skrivnosten, skoraj magičen pojav. To potrjuje tudi besedišče, ki ga uporabljamo v povezavi z govoricami: se pojavijo, izginejo, razširijo, razdivjajo, pustošijo … Če bi govorici nadeli živalsko podobo, bi bila nepredvidljiva, urna in zmuzljiva, predvsem pa ne bi pripadala nobeni doslej znani vrsti. Vpliv, ki ga ima govorica na človeka, je podoben kot pri hipnozi: človeka prevzame, si ga podredi, zapelje in posrka vase.
Ta knjiga bo poskušala dokazati, da je takšno dojemanje govoric zabloda. Naša osrednja teza je, da govorice še zdaleč niso skrivnostne, temveč se ravnajo po neki logiki, katere zakonitosti se da jasno opredeliti. Danes že znamo odgovoriti na vsa velika vprašanja, ki se nam porajajo ob širjenju govoric. Kako se rodijo, od kod se širijo, zakaj se pojavijo nekega dne v neki določeni družbeni skupini ali na določenem kraju?
Znamo si jih tudi razlagati: zakaj obrekujejo? V skladu s katerimi pravili je sporočilo, ki ga nosijo? Je sporočilo skrito ali očitno? Itd.
Fenomena govoric ne bi mogli proučevati podrobneje, če ne bi najprej spregovorili o njihovi vlogi v vsakdanjem življenju. Kako živeti z govoricami, kako jih uporabljati, v kakšne namene, katerih učinkov – pričakovanih ali nepričakovanih – se lahko nadejamo?
In še zadnje vprašanje: lahko govorico utišamo? Doslej smo se zadovoljili z opisno ali razlagalno analizo tega pojava – toda družbena realnost nam veleva, da sežemo dlje, k predvidevanju in napovedovanju razvoja dogodkov. S poglobljenim proučevanjem problema nadzora nad govoricami bomo prodrli v srce njihove logike in njenih mehanizmov, lotili se bomo problema verjetnosti: kdaj jim ljudje verjamejo in kdaj ne.”
