Knjižnice za prihodnost

0
197

V tednu splošnih knjižnic (18.-22. november) smo v izolski knjižnici praznovanje obeležili z nizom dogodkov in na ta način širši javnosti ponovno predstavili svoje poslanstvo in storitve. Vemo, da knjižnice že dolgo niso več zgolj tradicionalne izposojevalnice knjig. V svojem okolju postajajo vse bolj pomembna socialna stičišča in s svojo družbenovzgojno vlogo prispevajo k izenačevanju kulturnih, izobraževalnih in socialnih možnosti.

Novi standardi in strokovna priporočila nam nalagajo ciljni pristop k lokalnemu okolju in razvoj novih storitev. Graditi moramo na proaktivni knjižnici, ki svoje poslanstvo uresničuje glede na potrebe slehernega izmed nas.

Pred kratkim smo si v Mestni knjižnici Izola na stenah ustvarjalnosti lahko ogledali razstavo fotografij helsinške osrednje knjižnice Oodi. Oodi… oda besedam. To je knjižnica, ki je letos v Atenah prejela nagrado Mednarodne federacije knjižničnih združenj in ustanov (IFLA) za najboljšo javno knjižnico. Finci so jo snovali kar dvajset let in si jo »podarili« lani decembra v sklopu praznovanj stoletnice osamosvojitve. Od takrat je knjižnico obiskalo že več kot dva milijona ljudi.

Nastajala je na podlagi želja in potreb uporabnikov. Prebivalci so ves čas aktivno sodelovali s svojimi idejami, nasveti in predlogi… celo ime knjižnice je bilo izbrano preko javnega razpisa. Domačini ji pravijo kar »dnevna soba naroda«. Gre za kulturni center s funkcionalno partnersko mrežo, ki se razprostira na 10.000 kvadratnih metrih (brez zunanjih površin) z vsestransko ponudbo, od branja in izposoje knjižničnega gradiva do šivanja, kuhanja, učenja, igranja, ustvarjanja, druženja, informiranja,  glasbene in videoprodukcije…, v samem središču mesta.

Najbrž Izole ne gre enačiti s Helsinki, prav tako bi na prvi pogled težko povlekli vzporednice med izolsko splošno knjižnico in osrednjo helsinško knjižnico… pa vendarle s skromnostjo lahko trdimo, da je Mestna knjižnica Izola Oodi v malem. V okviru razpoložljivih finančnih sredstev in kljub pereči prostorski stiski je ponudba gradiva in storitev bogata in raznolika, partnerska mreža razvejana, bodisi da gre za sodelovanje s pravnimi osebami ali posamezniki. Naši uporabniki, ki niso nujno tudi naši člani – članstvo je pogojeno z izposojo gradiva, imajo možnost aktivno sodelovati pri ustvarjanju programov. Knjižnica se kot nekomercialni javni prostor prilagaja potrebam uporabnikov. Posledično se vsak posameznik lahko nadeja mnogoterih koristi, ki jih le-ta prinaša, kot so vključevanje in povezovanje v skupnost, sproščanje in ustvarjalno preživljanje prostega časa, osebni kulturni razvoj, pomoč pri formalnem in neformalnem izobraževanju, dostop do koristnih informacij za vsakdanje življenje… in ne nazadnje izboljšanje kakovosti življenja.

Verjamemo, da je naša najpomembnejša naloga zagotavljanje potreb kar najširšega kroga uporabnikov saj je splošna knjižnica nepogrešljiv del lokalne skupnosti in je namenjena prav vsem.

Napisala: Milena Runko