Zgodovina evropskega človeštva iz zamejene perspektive ljudi, ki delajo ali živijo v Bruslju.
http://www.modrijan.si/knjigarna/knjiga.php?c=500
prevod: Mateja Seliškar Kenda
O knjigi
Véliki evropski roman naj bi bil evropska različica Great American Novel in naj bi zajel zgodovino evropske družbe. Zahtevne naloge se Peeters loteva s sestavljanko šestintridesetih poglavij, katerih naslovi so imena evropskih prestolnic. Pripoved sloni na obsežnem poročilu o trgovskih in marketinških pristopih v deželah današnje Evrope, ki ga mora spisati glavni junak Robin. Nalogo mu zaupa njegov šef in prijatelj Theo, ki upa, da bo z razumevanjem sprememb na sodobnem trgu rešil svoje podjetje iz finančne stiske. Bolj kot opis evropske zgodovine ali stare arhitekture tako v Robinovem poročilu prihajajo v ospredje sodobna kongresna središča, hoteli, postaje, letališča, kjer se zadržujejo mladi poslovneži. Namesto klasičnih stranskih likov se pisec omejuje zgolj na kratka srečanja z ljudmi, ki v teh mestih živijo, na njihov jezik, dele vsakdanjih pogovorov, skupna kosila, poslovna poročila. Te mimobežne vtise si Robin zapisuje v beležnico Moleskine, iz katere počasi nastaja Véliki evropski roman in drobcena bruseljska knjižnica obenem – knjiga o uradniškem, ambicioznem popotniku sodobne Evrope, ki se nikjer ne počuti doma in je obsojen na samoto na svojem popotovanju po deželah, ki imajo enotnemu bruseljskemu aparatu navkljub zelo malo skupnega. V to osrednjo pripoved se vpleta tudi holokavst z življenjsko zgodbo njegovega šefa Thea, sina litvanskega Žida, in Robinova mladostna ljubezen, ki na koncu romana junaka reši samote. Kot je za Peetersovo prozo značilno, tudi pričujoči roman zaznamujeta rahla ironija in mestoma celo odkrita melanholija spričo neznosnosti človeškega bivanja nekdaj in danes.
O avtorju
Koen Peeters (1959) je komunikolog in antropolog, ki se je kot literat uveljavil s prvencem Pogovori s K, zbirko belgijskih anekdot in srečanj med junakoma Robertom Marchandom in K., tudi junakoma avtorjevih kasnejših del. Prvenec, za katerega je prejel nagrado Nieuwe-Yangprijs, je spisan s strastjo zbiratelja najrazličnejših in dokaj banalnih reči – od znamk, umetniških del, kiča, razglednic do časopisnih odrezkov, ki jih avtor hrani v številnih mapah v svoji kleti. Svojo zbirko je popisal v »vodiču« Obiščite naše kleti, ki mu je leta 1991 prinesla nominacijo za nagrado NRC Literatuurprijs. Slednjo je nato prejel leta 1994 za roman Poštar, med nadaljnjimi deli pa velja omeniti odmevni roman Ulica akacij (2001), pesniški prvenec Fina motorika (2005) ter roman Rože (2009). Véliki evropski roman je bil leta 2008 nominiran za prestižno nagrado Libris.
