Do sedaj sem videl veliko sveta. Prepotoval sem velik del Evrope pa tudi nekaj drugih držav na oddaljenih kontinentih. Toda koliko teh kultur sem dejansko spoznal in razumel? Če 10 dni ležiš na plaži v hotelu in obiščeš nekaj turističnih atrakcij v bližini, to še ne pomeni, da si videl in spoznal državo …
Morda so mi vtis pustile samo države, v katerih sem živel. Pa vendarle, včasih tudi živeti v državi ni dovolj. Nekaj dni nazaj sem v Dubaju na bazenu hotela, kjer smo bili nastanjeni v času priprav, spoznal Francoza, ki živi in dela v Dubaju. Razložil mi je, da domačine skoraj nič ne vidi niti se druži z njimi. Priseljenci živijo skupaj in si skušajo urediti življenje, tako da bi bilo čim bolj podobno tistemu, ki so ga imeli v Evropi. Jaz to razumem … Ampak nogomet nudi mnogo več. Hočeš nočeš, vklopiš se v njihov način življenja. Boriš se, da bi čim prej razumel jezik, na skupnih večerjah ješ hrano, ki prihaja iz njihove kuhinje, na avtobusu poslušaš njihovo glasbo in gledaš njihove filme … Tudi del njihovih karakternih navad se prelije v tebe. ”Moji” Bahrajnci so na primer zelo sproščeni in neobremenjeni ljudje, sama dobra volje jih je. Včeraj, na avtobusu, ko smo se z zmago v žepu in veseljem na obrazih vračali v hotel, so fantje iz moje ekipe priredili pravi koncert. Peli smo in se smejali do solz … Pa še to, imajo neverjeten smisel za ritem. Prvi tolče po oknu avtobusa, drugi udarja na dve pločevinki Pepsi Cole, tretji žvižga. Vse to sestavi harmonično melodijo, v katero vključijo še svoje petje. pravi karnevalski ambient – nisem vedel, ali sem v Rio de Janeiru ali v Emiratih …
Želel sem povedati, da nogomet ni samo brcanje žoge, čeprav je to vseeno glavni razlog, zaradi katerega sem prišel. Je poglobitev v tujo sredino in spoznavanje le-te. Če ne ugrizneš v sadež, ki ti ga ponuja življenje, nikoli ne veš, kakšen okus ima …
Se nadaljuje …
