Koncert ob 100-letnici smrti skladatalje Davorina Jenka

0
255

DAVORIJE DAVORINA JENKA

Koncert ob 100-letnici smrti skladatalje Davorina Jenka

 

Pamela Kiš, sopran

Branislav Cvijić, tenor

Goran Strgar, tenor

Ivan Nikolić, bariton

Arpad Sarka, basbariton

Slađana Aćimović, klavir

Miodrag Milanović, avtor programa

 

ponedeljek, 24. november 2014, 19.30

Ljubljana, Viteška dvorana v Križankah

 

vstop prost

 

Program:


DAVORIN JENKO (1835–1914)                      

NAPREJ ZASTAVA SLAVE
(Simon Jenko)

BOGOVI SILNI / MOGOČNI BOGOVI
(Đura Jakšić; tragedija Seoba Srbalja)

UKOR / GRAJA
(Branko Radičević)

MLADA JELKA / MLADA JELKA
(Matija Ban; balada iz tragedije Smrt Kneza Dobroslava)

 

STRUNAM
(France Prešern)

 

MILIĆ IDE STRANČICOM / MILIĆ S TUJKO GRE
(Jovan Veselinović, Davorin Brzak; Đido, slika iz vaškega življenja)

 

GDE ĆEŠ BITI MALA KEJO / KJE BOŠ MALA KEJA
(Jovan Veselinović, Davorin Brzak; Đido, slika iz vaškega življenja)

 

DUNTE VETRI / VETROVI PIHAJTE
(G. Franjić)

 

SABLJO MOJA / SABLJA MOJA
(Mita Popović)

 

***
HIMNA DAVORJU / HIMNA DAVORJU
(Petar J. Petrović)

 

ŠTO ĆUTIŠ / ZAKAJ MOLČIŠ
(Vladimir Vasić)

 

TATA VELI, KĆERI MOJA / OČE PRAVI, HČERKA MOJA
(Matei Millo, prir. Miodrag Milanović; opereta Vračara)

 

ŠTO JE ZORA BELOM DANOM / KAR JE ZORA BELEM DNEVU
(Matei Millo, prir. Miodrag Milanović: opereta Vračara)

 

SEOSKA SAM LOLA / VAŠKI MALOPRIDNEŽ SEM
(Ede Tóth, Stevan Deskašev; igra s petjem Seoska lola, pesem Dragića)

 

NEKA PATI KO MORA / NAJ TRPI, KDOR MORA
(Ede Tóth, Stevan Deskašev; igra s petjem Seoska lola, pesem Jelke)

 

ŠTO SI TAKO ŽALOSTAN / KAJ TAKO SI ŽALOSTEN
(Ede Tóth, Stevan Deskašev, igra s petjem Seoska lola, duet Jelke in Dragića)

 

VESELO MOMCI / VESELO DEČKI
(Ede Tóth, Stevan Deskašev; igra s petjem Seoska lola, napitnica)

 

KOLO / KOLO
(Ljubinko Petrović)     

 

O koncertu …

 

Koncert je posvečen 100-letnici smrti slovenskega skladatelja Davorina Jenka (1835, Dvorje pri Cerkljah – 1914, Ljubljana), ki je najustvarjalnejši, polstoletni del svojega življenja preživel v Srbiji, najprej kot pevovodja zbora v Pančevu, nato kot pevovodja Beograjskega pevskega društva, od leta 1871 naprej pa kot dirigent Narodnega gledališča v Beogradu. Takrat so morali dirigenti poleg pedagoškega dela s pevci in orkestrom poskrbeti tudi za glasbo v dramskih predstavah. Pri občinstvu so bile predvsem zelo priljubljene igre s petjem, pri katerih je bil delež glasbe izjemno velik. To je bila poleg orkestralne glasbe še glasba za plese, največji del pa je odpadel na solistične in zborovske dele. Davorin Jenko je na tem področju v Srbiji oral ledino. Zato v Srbiji še danes poudarjajo njegovo  zgodovinsko vlogo na področju srbske glasbe, priznan je kot reformator glasbene scene v Srbiji in najplodnejši avtor glasbe za srbsko gledališče vseh časov.

 

Njegovo najobsežnejše delo je izredno priljubljena opereta Vračara, katere prva izvedba je bila v Beogradu leta 1882. Na spored so jo uvrščali še v Novem Sadu, Nišu, Sarajevu in Banja Luki. Poleg operete pa je napisal glasbo še za skoraj stotnijo dramskih predstav. Nekatere od teh so postale popularne predvsem zaradi njegove glasbe. Med ostalimi njegovimi skladbami sta tudi dve himni, Naprej zastave slave, na besedilo Simona Jenka, ki je zdaj himna slovenske vojske, in srbska ter jugoslovanska himna Bože pravde, ki je bila najprej med glasbenimi deli alegorije s petjem Markova sablja Jovana Đorđevića in so jo zaradi posebne priljubljenosti izbrali za državno himno.

 

Koncert je v spomin na Davorina Jenka pripravilo Komorno glasbeno društvo iz Novega Sada in ga bo premierno uprizorilo pri nas. Na sporedu so poleg himne Naprej zastava slave in odlomkov iz operete Vračara ter nekaj samospevov še skladbe iz predstav Seoba Srbalja, tragedije s petjem o veliki selitvi Srbov iz Kosova v Srbijo v 17. in 18. stoletju, Đido, slike iz kmečkega življenja s petjem (takrat največkrat izvajane dramske predstave) in igre s petjem Seoske Lole.

 

Henrik Neubauer

 

 

O umetnikih …

 

Sopranistka Pamela Kiš (Novi Kneževac, 1985) je študij solo petja zaključila z najvišjimi ocenami na Akademiji umetnosti v Novem Sadu (prof. M. Stojadinović). Je dobitnica prve nagrade na mednarodnih tekmovanjih „Petar Konjović“ (Beograd) in „Bruna Špiler“ (Herceg Novi). V času študija je z uspehom poustvarila vlogo Gilde (Verdi, Rigoletto) in pela glavno vlogo v mednarodni produkciji Haydnove opere Le pescatrici na Madžarskem (2009). Produkcije Komornega glasbenega društva v Novem Sadu je obeležila s sijajnimi nastopi v operah Lortzinga (Die Opernprobe), Webra (Abu Hassan) in posebej v monooperi Pričakovanje M. Tariverdieva. Med koncertnimi nastopi izstopata dva v Lisboni v Xuventude de Galicia (2013) in v Palacio Foz (2014). Posveča se tudi pevski pedagogiki in kot strokovna sodelavka deluje na Akademiji umetnosti v Novem Sadu.

 

Tenorist Branislav Cvijić (Novi Sad, 1977) je diplomiral na Fakulteti za glasbene umetnosti v Beogradu (prof. Zvonimir Krnetić). Na mednarodnem tekmovanju „Petar Konjović“ je osvojil prvo nagrado (1998), nagrajen pa je bil tudi na mednarodni pevski reviji v Moskvi (2008). Angažmaje v novosadski operi je sprejemal od leta 2003, tri leta za tem pa je postal stalni član te Opere. Poustvaril je več kot dvajset različnih vlog, med katerimi so najpomembnejše tiste v operah Rossinija (Seviljski brivec), Verdija (Nabuko, Simon Boccanegra), Logarja (Pokondirena tikva) in v operetah J. Strausa (Netopir, Jabuka). Je redni sodelavec Komornega glasbenega društva Novi Sad, v čigar produkcijah je nepogrešljiv zaradi zanesljivega vokalnega in prepričljivega scenskega nastopa. 

 

Tenorist Goran Strgar (Novi Sad, 1979) je študij solo petja zaključil na Akademiji umetnosti v Novem Sadu (prof. V. Kovač-Vitkai). V času študija je prejel več nagrad in bil lavreat pevskega tekmovanja Lazar Jovanić (Beograd, 2004). Kot solist je nastopil v predstavah novosadske Opere v delih Mozarta (Don Giovanni), Bellinija (Norma), Donicettija (Lucija), Verdija (Traviata), Šostakoviča (Katarina Izmajlova). Odmevni pa so bili tudi njegovi nastopi v glavnih vlogah v operetah Straussa (Netopir, Jabuka, Dunajska kri), Suppea (Lepa Galateja) in Kalmana (Kneginja čardaša). Redni gost je tudi v gledališču Madlenijanum v Zemunu, kjer je poustvaril vloge v operah Donicettija (Rita), Leonkavala (Pajaci), Iberta (Angelika) in Jevtiča (Mandragola). Kot strokovni sodelavec deluje na Akademiji umetnosti v Novem Sadu.

 

Baritonist Ivan Nikolić (Split, 1978) je diplomiral na Fakulteti za glasbene umetnosti v Prištini leta 2002 (prof. Olga Koroljkova). Izpopolnjeval se je v opernem studiu v Narodnem gledališču v Beogradu ter pri prof. Hans Peter Blochwitzu v Švici. Sodeloval je pri produkcijah operne hiše Madlenianum v Zemunu, kot zunanji sodelavec Opere v Novem Sadu pa je poustvaril več različnih vlog, med katerimi so Schaunard (Puccini, La Boheme), Stefano (Donizetti, Viva la mama), grof Luna (Verdi, Trubadur), solo bariton (Orff, Carmina Burana) idr. S Komornim gledališčem iz Novega Sada sodeluje od 2011, posveča pa se tudi pedagoškemu delu.

 

Basbaritonist Arpad Sarka (Vršac, 1956) je bil v reškem narodnem gledališču Ivana Zajca najprej član opernega zbora nato pa pevec solist. Z opernim ansamblom je gostoval v Belgiji, Luksemburgu, Avstriji, Italiji in na Madžarskem in sodeloval pri predstavah s številnimi poznanimi domačimi in tujimi solisti. Med 1984 in 1990 je bil član novosadske Opere. Nastopa v številnih vokalnih sestavih, od leta 2012 pa z vlogami v predstavah Komornega glasbenega društva Novi Sad in s svojimi bogatimi oderskimi izkušnjami le-tem daje dragocen doprinos.

 

Slađana Aćimović (Zrenjanin, 1987) je študij klavirja zaključila na Akademiji umetnosti v Novem Sadu (prof. Biljana Gorunović). Je dobitnica nagrade Univerze v Novem Sadu za dosežene uspehe v času študija. Nastopa kot solistka in v raznih komornih sestavih. S triom Soulstrings je osvojila drugo nagrado na mednarodnem festivalu godcev v Sremski Mitrovici (2010). Izpopolnjevala se je v korepetiranju pri Eriki Dallos v okviru Crescendo Summer Institute v Tokaju (Madžarska, 2014). Od leta 2011 kot pianistka redno sodeluje v pripravi in realizaciji predstav Komornega glabenega društva Novi Sad v okviru projekta „Manje je više“. 

 

Baritonist Miodrag Milanović (Beograd, 1947) je diplomiral na Elektrotehnični fakulteti v Beogradu. Petje se je učil pri Jovanu Gligorijeviću, dolgoletnem prvaku Beograjske opere. Na operni sceni je debitiral leta 1978 v vlogi Georga Germonta (Verdi, La Traviata), čemur je sledil takojšnji angažma v Operi. V tridesetletnem delovanju na operni sceni je poustvaril več kot štirideset velikih vlog, med katerimi so tudi tiste najzahtevnejše za baritonski glas. Nastopil je v vseh opernih hišah po Jugoslaviji, pel na Poletnem opernem festivalu Reka – Opatija – Pula, na Dubrovniških letnih igrah, na Majskih opernih večerih v Skopju, v Budvi v Mesto gledališča in gostoval v Italiji, Romuniji, Belgiji, na Madžarskem in v Rusiji. Kot direktor novosadske Opere je naredil velike premike v repertoarju. Objavil je več zapisov iz srbske glasbene in literarne preteklosti v poljudnih in strokovnih časopisih. Je dobitnih „Zlate medalje Jovan Đorđević“, najvišjega priznanja Srbskega narodnega gledališča, in nosilec naslova „zaslužni umetnik“. Leta 2007 je ustanovil Komorno glasbeno društvo, s katerim nadaljuje delovanje na področju afirmacije vokalne in operne literature. 

 

Soorganizatorji koncerta:

Glasbena matica Ljubljana

Komorno glasbeno društvo Novi Sad

Festival Ljubljana

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti