Koncert ob slovenskem kulturnem prazniku
MONIKA BOHINEC, mezzosopran
LECH NAPIERAŁA, klavir
8. februar 2015, 19.30
Ljubljana, SNG Opera in balet Ljubljana
Program:
IZBRANI SAMOSPEVI LUCIJANA MARIJE ŠKERJANCA (1900–1973)
Pisma I. (Alojz Gradnik)
Pisma V. (Alojz Gradnik)
Slovo od prijatelja (Li-Taipo, O. Hauser, P. Karlin)
Pesem I. (Pavel Karlin)
Pesem III. (Pavel Karlin)
Jesenski dan (Li-Taipo, O. Hauser, P. Karlin)
Pred ogledalom (Li-Taipo, O. Hauser, W. Gwin, F. Kozak)
Večerna impresija (Igo Gruden)
Jesenska pesem (Li-Taipo, O. Hauser, F. Kozak)
Sneg (H. Bethge, J. Vidmar)
Vizija (Pavel Karlin)
***
Pomlad (Narihira, O. Hauser, P. Karlin)
Pomladna (Pavel Karlin)
Pomladni dan (Li-Taipo, O. Hauser, P. Karlin)
Pomladne noči (Su-tung-po, O. Hauser, P. Karlin)
Počitek pod goro (Li-Taipo, O. Hauser, W. Gwin, F. Kozak)
Na morju (Pavel Karlin)
V tujino (Pavel Karlin)
Beli oblaki (Li-Taipo, O. Hauser, P. Karlin)
Samotno pirovanje (Li-Taipo, O. Hauser, J. Vidmar)
Hrepenenje (Pavel Karlin)
O programu nocojšnjega koncerta …
Lucijan Marija Škerjanc (1900–1973) je bil prav gotovo ena ključnih slovenskih glasbenih osebnosti 20. stoletja. Bil je skladatelj, pedagog, dirigent, pianist, organizator in glasbeni pisec, od 1949 tudi član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Škerjanc je bil svetovljan, po študiju na Dunaju, v Parizu in v Baslu je imel kontakte z najpomembnejšimi tedanjimi glasbeniki in drugimi umetniki. Zato je bil njegov intelektualni in umetniški duh kot široka pahljača in odsev vseh pomembnih dogajanj v tridesetih in štiridesetih letih, pa tudi po drugi svetovni vojni. Tisti, ki so se s skladateljem srečevali, se ga spominjajo kot iskrivega, malce ironičnega, izjemno izobraženega in včasih tudi sarkastičnega sogovornika. Zaradi vsega tega je bilo njegovo umetniško, pa tudi siceršnje intelektualno poslanstvo v našem prostoru nedvomno nekaj posebnega. Že od leta 1922 je poučeval glasbo v Ljubljani, leta 1926 je začel predavati kompozicijo na ljubljanskem Konservatoriju, med 1940 in 1970 še na Glasbeni akademiji. V tem času je vzgojil generacije skladateljev, ki niso prihajali le iz naše ožje domovine, temveč tudi iz drugih krajev Jugoslavije. Dve leti je bil rektor Akademije za glasbo, močno sled pa je pustil tudi v Slovenski filharmoniji, kjer je bil pet let njen direktor.
Izrazito nadarjen je Škerjanc začel komponirati že v gimnazijskih letih, pri dvajsetih pa je Glasbena matica izdala zbirko njegovih pesmi, ki so pomenile prelom z dotedanjo tradicijo in so bile kar nekakšen šok za tedanjo publiko in strokovnjake. Nekaj let pred tem je izšla zadnja številka Novih akordov, v kateri so bili natisnjeni nekateri samospevi, ki so bili kakšnih petdeset let za razvojem, nato pa Glasbena matica izda zbirko, ki je bila »prva manifestacija slovenskega glasbenega impresionizma«! Prav te zgodnje pesmi so v trenutku posegle za desetletja v prihodnost in, kot piše Marijan Lipovšek, je Škerjančeva »umetniška pot zanimivo šla v nekak ravelovski kompromis med poznim impresionizmom in klasicističnimi nagibi«. Kljub temu je Škerjanc vse življenje ostal zavezan liriki, predvsem liriki temnejših zvočnih barv, ki jo zaznamujejo široke melodične linije in bogata, poznoromantična harmonska struktura.
A zanimivo, ne glede na to, da se je skladatelj pozneje posvetil zlasti inštrumentalni glasbi, pa v samospevih, ki so nastali v dvajsetih, tridesetih in poznejših desetletjih, Škerjanc svojega značilnega sloga ni presegel. Morda je izjema ciklus treh pesmi De profundis na Gradnikova besedila (1926–1927), v katerem se je umetnik približal atonalnosti in ekspresionizmu.
Škerjančev opus samospevov šteje približno 60 številk, od tega jih je okrog 20 tudi inštrumentiral. Prve pesmi je skladatelj predstavil na koncertu v marcu 1919, ko je nastopil z altistko Cirilo Medvedovo in leto pozneje, kot je bilo omenjeno, je Glasbena matica izdala Sedem pesmi s spremljevanjem klavirja, torej še pred študijem v tujini. Šestim bomo prisluhnili tudi nocoj: Pred ogledalom, Večerni impresiji, Jesenski pesmi, Viziji, Počitku pod goro in Belim oblakom. Nekateri drugi, na primer Pisma I., Pesem III., Pesem I., V tujino, Hrepenenje, so nastali v istem obdobju, medtem ko datirajo Pisma V., Pomlad, Pomladna in še ostali v poznejši čas.
Škerjanc je svoja prva umetniška dela, med njimi zlasti samospeve, ustvaril v obdobju, ko se je slovenska glasbena umetnost, vsaj v nekaterih segmentih, vrnila v evropske okvire. In najbolj prepričljivo mu je to uspelo prav na področju pesmi, te najsubtilnejše glasbene zvrsti.
Škerjancu je lepota glasbe pomenila največ, kajti »grda me ni zanimala in še danes ne razumem, kako naj bi me … Zaželel sem si z lastnimi domisleki povečati zalogo glasbenih lepot, ki sem jih poznal …«, je nekje zapisal in na ta način jasno izrazil svoj umetniški credo.
Monika Kartin
O umetnikih nocojšnjega koncerta …
Mezzosopranistka Monika Bohinec je študirala petje na salzburškem Mozarteumu ter na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju, kjer je leta 2009 z odliko zaključila podiplomski študij v razredu prof. Claudie Visce. Že v času študija je nastopala doma in v tujini in se odlikovala na pevskih tekmovanjih ter bila nagrajenka skladov Richarda Wagnerja (Bayreuth), Hilde Zadek (Dunaj) in Lote Lehmann (Salzburg).
V sezonah 2009/2010 in 2010/2011 je bila angažirana v Narodnem gledališču v Mannheimu, kjer je med drugim nastopala kot Carmen (Carmen), Sarah (Roberto Devereux), Ulrica (Ples v maskah), Giulietta (Hoffmannove pripovedke), Flosshilde (Rensko zlato), Suzuki (Madame Butterfly), Laura in Cieca (La Gioconda) ter Tretja dama (Čarobna piščal). Od sezone 2010/2011 je članica ansambla Dunajske državne opere, kjer je med drugim nastopila v vlogah Ulrice (Ples v maskah), Fenene (Nabucco), Suzuki (Madama Butterfly), Auntie (Peter Grimes), Kneginje (Rusalka), Ebole (Don Carlos), Sare (Roberto Devereux). Junija 2014 je debitirala v münchenskem Gledališču princa regenta (Prinzregententheater) kot Amneris v Verdijevi Aidi.
Slovensko občinstvo Moniko Bohinec pozna iz produkcij SNG Opera in balet Ljubljana (Zaljubljen v tri oranže, 2006; Knez Igor, 2009; Carmen, 2010; Rusalka in Madame Butterfly, 2011). Gostovala pa je tudi v tujini, med drugim v reški Operi (Adriana Lecouvreur, 2010), v Operi v Frankfurtu (Valkira, 2010), na Poletnem operetnem festivalu v Mörbischu (Cigan baron, 2011), na poletnem Salzburškem festivalu (Labirint, 2012; Mojstri pevci, 2013) ter v Bavarski državni operi v Münchnu (Othello, 2013).
Kot solistka je stala na prestižnih koncertnih odrih, kot so Musikverein in Konzerthaus na Dunaju, Carnegie Hall v New Yorku, Salle Pleyel v Parizu, Concertgebouw v Amsterdamu, Philharmonie Gasteig v Münchnu, Alte Oper v Frankfurtu, dvorana Češke filharmonije v Pragi ter ljubljanski Cankarjev dom; junija 2015 bo nastopila s Kraljevim filharmoničnim orkestrom v dvorani Royal Albert Hall v Londonu. Sodelovala je z odličnimi dirigenti, kot so Christian Thielemann, Franz Welser – Möst, Daniele Gatti, Marco Armiliato, Phillipe Jordan, Adam Fischer in drugi. V nedavni diskografiji izstopata vlogi Marte (Jolanta P. I. Čajkovskega z Ano Netrebko v naslovni vlogi, 2012) in Grimgerde (Wagnerjeva Valkira, 2011) v posnetkih za založbo Deutsche Grammophon.
Poljski pianist Lech Napierała je študiral klavir v Varšavi pri prof. Andrzeju Stefańskem in prof. Krzysztofu Jabłońskem, pri prof. Barbari Halski pa klavirsko komorno glasbo. Napierała je študiral tudi na dunajski Akademiji za glasbo in upodabljajočo umetnost v razredu prof. Davida Lutza, pri katerem se je posvečal predvsem interpretaciji samospeva.
Napierała je vsestranski glasbenik, ki koncertira kot solist in komorni glasbenik. Nastopal je v številnih pomembnih dvoranah, kot so dunajski Musikverein in Konzerthaus, filharmonične hiše v Berlinu, Varšavi, Sofiji, Bukarešti in drugod. Redno koncertira v Evropi (Avstrija, Švica, Francija, Nemčija, Češka, Bolgarija, Romunija, Moldavija, Italija) in Aziji (Singapur, Malezija, Filipini in Kitajska). Napierała veliko sodeluje tudi z najodličnejšimi pevskimi in instrumentalnimi solisti. Kot voditelj mojstrskih tečajev o klavirju kot spremljevalnem glasbilu redno gostuje na Poljskem, v Nemčiji, Franciji in Avstriji. Od oktobra 2013 poučuje komorno glasbo in spremljanje samospevov na Visoki šoli za glasbo v Krakovu, sicer pa živi na Dunaju.
Napierała je nagrajenec številnih tekmovanj. Ponaša se s 3. nagrado Mednarodnega tekmovanja klavirskih duetov v Białystoku (2002) in 2. nagrado Mednarodnega tekmovanja samospevov v Sofiji (2009 in 2011), obenem pa je tudi trikratni nagrajenec koncertnega cikla Glasbeni forum mladih, ki ga organizira Avstrijski kulturni forum v Varšavi. Je tudi štipendist programa Mlada Poljska, ki ga v podporo nadarjenim mladim umetnikom financira poljsko Ministrstvo za kulturo. Za poljsko založbo DUX je posnel dve zgoščenki: prvo leta 2004 z Aleksandro Szczęsnowicz (dela za dva klavirja), druga pa je bila solistični album iz leta 2010 s poljskimi mazurkami Chopina, Szymanowskega in Maciejewskega. Maja 2014 je pri založbi Signum Records izšla njegova tretja zgoščenka s komorno glasbo in samospevi Roxanne in Andrzeja Panufnika.
Soorganizatorja koncerta sta Glasbena matica Ljubljana in SNG Opera in balet Ljubljana.
Izvedbo koncerta sofinancirata Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana.