Krompir (Solanum tuberosum) je užitna gomoljnica iz družine razhudnikovk, v kateri so med drugim paradižnik, paprika, jajčevec pa tudi tobak in volčja češnja. Izvira iz Južne Amerike, v Evropo pa so ga pripeljali v 16. stoletju, kjer se je močno razširil v 17. stoletju. Legenda pripoveduje, da so nekoč izpuljeno krompirjevo zel vrgli na ogenj in prijeten vonj pečenih gomoljev je privabljal k pokušini. Od tedaj so ga gojili v bližini domov in uporabljali za prehrano. V načinu življenja indijanskih staroselcev je bil tako pomemben, da so ga častili kot sveto rastlino in mu v času sajenja in spravila z obredi izkazovali spoštovanje. Užitni gomolji krompirja so odebeljeni konci podzemnih stebel. Cela rastlina vsebuje strupen alkaloid solanin, ki pa se s kuhanjem gomoljev uniči. Na svetu je znanih okoli 160 samoraslih in sedem vzgojenih vrst ter okoli 1000 sort krompirja, ki se razlikujejo po obliki gomoljev, barvi mesa in lupine ter po vsebnosti hranilnih snovi in času zrelosti. Človek je močno razširil naravno območje gojenja krompirja, ki je danes ena pomembnejših kulturnih rastlin na svetu. Po zgodovinskih virih se je krompir na Slovenskem pojavil med letoma 1730 in 1740, ni pa znano, od kod je prispel in kdo je prinesel njegove prve plodove. Z njim naj bi se bili najprej seznanili prebivalci iz okolice Ribnice in Logatca, po drugih pričevanjih pa naj bi ga v prehrano ljudi na Slovenskem uvedli Nizozemci, ki so imeli manufakturo v Celovcu. V 18. stoletju, ko je še prevladovalo mnenje, da je uživanje krompirja škodljivo, si je oblast prizadevala, da bi se nova kulturna rastlina rastlina na Kranjskem čim hitreje razširila. Leta 1967 je cesarica Marija Terezija s posebno okrožnico izdala Deželnemu glavarstvu v Ljubljani sklep o sajenju in gojenju krompirja. Med najstarejšimi znanimi sortami krompirja na Slovenskem je ribničan, ki je bil prinesen s Hrvaškega primorja med letoma 1810 do 1815 in je izpodrinil dotlej razširjeno sorto z rdečo lupino. Kmetijski inštitut Slovenije je od leta 1947 z načrtnim žlahtanjem sort vzgojil več vrst krompirja. Med njim so najbolj znane: igor, vesna, jana, dobrin, kresnik, meta, cvetnik in cita. Na Slovenskem je znanih okoli 135 ljudskih imen za krompir, med najbolj razširjenimi pa so: bob, brnica, brnik, čompe, debeli bob, grumpir, grampor, kartofel, kompir, korenine, korun, krožič, krumpelni, krumpiška, laška repa, papeščak, podzemljica, podzemnica, repa, repica, svinski grud, turka, turkinja, turška repa, zemljak. Kulturna zgodovina krompirja na Slovenskem odseva svojo razvojno pot tudi v ljudskem in umetnem slovstvu. Krompir se pojavlja v ljudskih pregovorih in rekih, ugankah, ljudskih pesmih pa tudi v slovenskem leposlovju, kar najbolje kaže, da je krompir osvojil tako kmečke kot meščanske mize. Dolgo zaničevani sad – kruh ubogih – so v 19. stoletju požlahtnili slovenski pisatelji Janez Trdina, Fran Levstik in Josip Jurčič, Prežihov Voranc pa je napisal eno najpretresljivejših pripovedi Boj na požiralniku, ki razkriva boj za preživetje ob krompirju. Pesnik Valentin Vodnik je leta 1796 napisal prvo slovensko uganko o krompirju – »Kter hočejo moja jabolka jést, ni treba nikoli jim mene otrést; le deblo poderi,pod mano poberi!«. Slovenski impresionist Ivan Grohar pa je leta 1909 upodobil Krompir (Jesen), olje na platno in ga dostojno poveličal. V občini Šenčur, ki je med največjimi pridelovalkami krompirja v Sloveniji, so leta 2008 postavili spomenik v čast Mariji Tereziji in v večno slavo krompirju. Spomenik krompirju je v sodelovanju z občino Šenčur odkrilo Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi. Tega si je avtor Janez Pirnat zamislil kot spomenik cesarice Marije Terezije, saj je bil v času njene vladavine v 18. stoletju uvedeno obvezno sajenje krompirja, ki je pripomogel k izkoreninjanju lakote na Slovenskem. Spomenik spominja, da smo Slovenci »krompirjev« narod, kar naj bi po še danes živi rečenici »imeti krompir« pomenilo tudi, da imamo srečo. Pa jo imamo res?
Krompirjeva slovenska tortilja (sestavine za 4 osebe):
50 dag olupljenega krompirja
1 velika sesekljana čebula
5 jajc
2 dl oljčnega olja za peko
majaron
mleta kumina
sol, poper
Krompir narežemo na tanke rezine. V ponvi segrejemo oljčno olje, dodamo krompir in ga pečemo tako dolgo, da se zmehča. Medtem v drugi posodi zmešamo jajce s sesekljano čebulo, dodamo sol, poper, kumino, majaor, po želji tudi česen. Krompir stresemo v posodo z jajci, dobro premešamo in jed v vroči ponvi pečemo pri zmerni temperaturi. Pečemo jo približno 15 minut na vsaki strani. Tortiljo razrežemo in ponudimo z najljubšo solato.
