Nova zgodba izpod peresa Irene Ide Katarine Zupan, 10 let: Kura, ki je mislila, da zna kikirikati, in petelin, ki ga niso cenili
Nekoč je v neki vasi stal kurnik. Ta kurnik je bil poln kur. Vse možne kure. Bele kure, črne kure, rjave kure, dvobarvne kure, stare kure, male kure in piščančki. Vseh je bilo veliko, ampak petelin je bil samo eden. Vsako jutro, ob petih zjutraj, je moral na ves glas kikirikati, da se je kmet zbudil in šel pomolzti krave. Nato, ko je kmet pomolzel krave, je šel še h kuram po jajca. Ampak petelin je bil naveličan kikirikanja vsako jutro. Medtem, ko so vse kure še sladko spale je moral on kikirikati in kikirikati in kikirikati, da se je kmet končno zbudil. Odločil se je, da ne bo več kikirikal. Zjutraj, ob petih zjutraj, je petelin še spal. Kmet pa prav tako. Mislil je, da je še noč in spal je do enajstih zjutraj. Ko se je zbudil in videl koliko je ura je na ves glas zakričal: ne!!! Kako se je to zgodilo!?! Petelin pa se je zasmejal n si mislil: hahahaha, brez mee ne morete! Kmetu se je zdelo čudno, da petelin ni zakikirikal. Kikirikal je namreč vsako jutro. Kmet je mislil, da je petelin zbolel. Zato je šel preverit v kurnik. Kar usta j odprl, ko je videl, da petelin spi. No, če jutri ne bo zakikirikal, ga bom zaklal. Petelin je vse to slišal. Videl je, kako so se mu približevale kure. Zakaj pa zjutraj nisi kikirikal? je vprašala bela kura. Kaj se pa to pravi! je zakričala črna kura. Kaj pa če te zdaj zakoljejo?! je jezno in hkrati žalostno rekla rjava kura. Petelina so obkolile vse kure in ga nasule z vprašanji in pridigami. Petelin pa je zavpil: vedno, vedno, vedno, vedno vsako jutro moram kikirikati, ker če ne se ve ne zbudite in se kmet ne zbudi. In, ko si vzamem en prost dan pa vsi kričite in kmet mi grozi, da me bo zaklal!!!!!!! Bela kura pa mu je rekla: saj ti sploh nimaš prostih dni. Petelini nimajo nikoli prostih dni! Petelin pa ji je odgovoril: pa ti enkrat poskusi kikirikati vsako jutro. Če boš boljša od mene in ti bo to uspelo delati cel teden, tako kot jaz vedno, potem lahko jaz spet kikirikam. Če ti ne uspe, pa imam jaz proste dni! Bela kura je rekla: dogovorjeno. Nato so jo vse kure napadle. Črna kura ji je rekla: Saj veš, da ti ne bo uspelo! Bela kura pa ji je odvrnila: če taki lenobi kot je ta petelin uspe, bo tudi meni. Pa sploh znaš kikirikati? Jo je vprašala rjava kura. Ja, najbrž že. Potem pa zdaj zakikirkaj, ji je rekla črna kura. To se dela ponoči, bom že nekako pogruntala, je reka bela kura. Ko je prišla noč, je bela kura utrujeno dala glavo na jajca. Čez nekaj časa, je bila ura štiri zjutraj. Petelin je prišel do njenega ležišča in jo zbudil. Kaj pa težiš, petelin!, mu je rekla bela kura. Si pozabila? Danes ti kikirikaš, jo je opomnil petelin. Ja to vem, ampak a ni tako,da grem kikirikat ko se jaz zbudiim? Ja seveda ne! Je rekel petelin. Zdaj je ura štiri zjutraj. Ob petih zjutraj moraš kikirikati. Zdaj se moraš pripraviti. Kaj? A že? Ja že. Je rekel petelin. In bela kura je zaspano vstala s svojega ležišča. Nato ji je petelin rekel: splezati moraš tjale gor na ograjo. Nato se postaviti na tisti kol in eno uro čakati. Da je ura pet zjutraj boš izvedela tako, da boš na drevesu videla dva vrabca in se bodo že videle gore. Nato je petelin šel v kurnik in tam zaspal. Šele takrat je bela kura pomislila, da je to težko delo. Mogoče pa jo je petelin ogoljufal, si je mislila. Ampak ni bilo časa za razmislek. Na drevesu je videla dva vrabca in videle so se gore. Čas je bil, da zakikirika. In zajela je sapo ter poskušala zakikirikati. A iz nje je prišel le nek cvileč glas. Nato je začla kokodakati. Kokodak, kokodak,kokodak,kokodak,kokodak,kokodak,kokodak!!! Je začela kokodakati. Ampak to kokodakanje kmeta ni zbudilo. Poskusila je več svari ampak, koje bila ura že šest ni zbudila še nikogar. Šla je do kurnika. Nato je zbudila petelina in mu rekla: petelin, petelin! Ti moraš zakikirikati! Jaz priznam, da ne znam. In petelin je zakikirikal. Vsi so se zbudili. Ampak ura je bila sedem. Petelin se je vseeno izmazal iz tega, da bi ga zaklali, ker jih ni zbudil prej. Ampak takrat so kure ugotovile ,da so odvisne od petelina. Od takrat so ga imele rade in so ga bolj spoštovale.
