MESTNA KNJIŽNICA IZOLA
Vabimo vas k ogledu nove slikarske razstave AKTI, ki jo je pripravilo društvo LIK. Na platno so slikali: BOŽENKA KNEZ, OSKAR JOGAN, PAROVEL IVAN, KARMEN ROJC, SLAVICA NASTOVSKI, GAČNIK ZDENKA, IRENA JELENČIČ, ZORKO DEŽJOT pa je prispeval keramične skulpture na temo akta.
V Mestni knjižnici bo najmanj do konca junija na ogled razstava starih kuharskih knjig in predmetov, ki sta jo pripravila Marija in Janez Janežič. Marija Janežič je doma iz vasi Zrenj v hrvaški Istri. Že v otroštvu je raje kuhala kot pospravljala. Svoje nagnjenje je potem razvijala naprej v mladih letih, ko je v Kopru iskala delo. Takrat se je udeležila več mesečnega tečaja, kjer so dekleta izobraževali o kuharstvu, higieni v kuhinji, strežbi in drugih veščinah, ki jih morajo poznati kuharice. Po končanem tečaju se je zaposlila v kuhinji hotela Triglav, kjer so kmalu opazili njeno prizadevnost. V hotelu Triglav je nato kot slaščičarka delala več kot 25 let in pridobila vse potrebne poklicne kvalifikacije. Nato je do upokojitve v Pionirskem domu v Kopru vsak dan kuhala za 800 do 900 otrok. Že kot otroka so jo zanimale starine, po poroki z Janezom Janežičem, znanim zbirateljem starin, pa se je tudi sama posvetila zbiranju starin, predvsem s področja kuharstva. Med kuharskimi knjigami iz njene zbirke, ki so tako v slovenskem, kot nemškem in italijanskem jeziku, imajo najstarejše tudi 170 let. Vsako obdobje zastopajo najbolj znani avtorji, na primer Valentin Vodnik, ki je iz nemščine prevedel Kuharske bukve. Te so v nemščini izšle leta 1799, njegov slovenski prevod pa leta 1842. V obdobju pred 1. sv. vojno je bila najbolj znana kuharica Katarina Prato, ki je vodila gospodinjsko šolo v Gradcu in drugod po avstrijski deželi. Pisala je v nemščini, a so njene knjige prevajali v slovenski jezik. Med slovenskimi kuharicami so bile znane še s. Felicita Kalinšek, Magdalena Pleiweis, Marija Pleško, Marjeta Prašnikar. Zanimiva je knjiga iz leta 1871 z naslovom Nauk o gospodinjstvu, ki jo je napisal dr. Janko Sernec, 2. del z naslovom Slovenski bučelarček pa Janez Sumper. Dobo po 2. sv. vojni zastopajo knjige znanih kuharskih mojstrov Ivana Ivačiča in Pavle Zakonjšek, družbo pa jima delata tudi Dražigost Pokorn in Sophia Loren. Med italijanskimi so bile zelo znane knjige receptov iz zbirke Ricettario Carli. Omenimo naj še knjige o zelenjavi, olju, vinih, dietni kuhinji in podobne. Med predmeti so zanimivi več kot sto let stari porcelanasti krožniki, sklede, skodelice, keramični vrčki, stekleni kozarci, pletene steklenice, lesen mlinček za kavo, lesena lopatka za moko, odpirala za steklenice, zajemalke. Razne reklamne škatle za shranjevanje živil nosijo napise Podravka, Argo, Delamaris, dr. Oetker. Takrat so tiskali tudi razne reklamne podobice z imeni posameznih živil. Modelčki za drobno pecivo so različnih velikosti in oblik, družbo jim delajo »pisala« za dekoriranje peciva in »rageljčki« za rezanje testa in oblikovanje robov. V Istri so s takimi rageljčki rezali testo za kroštole. Zobčki na rageljčkih so robove testa oblikovali v različne vzorce. Tu je več deset ročno izdelanih nožev z lesenimi ročaji in vsak med njimi je unikat. Take nože so včasih izdelovali obrtniki, nožarji. Med njimi je tudi nož, narejen iz kose, namenjen rezanju zelja, in nož iz predelanega bajoneta ter več kovinskih brusov za nože. Okrasni sekači so narejeni iz kar štirih materialov: jekla, aluminija, roževine in medenine. Za kuhanje velike količine čajev so čajne lističe položili v večja »jajčka za čaj«, narejena iz bele pločevine. Da ne bomo popisali vseh predmetov, vas vabimo, da si razstavo raje ogledate. Marija Janežič je o zbirki povedala, da je nastajala več deset let, razstava pa je le del veliko obsežnejše in bogatejše kuharske zbirke. Dodala je še, da je pri zbirateljstvu nujno potrebno pridobivati vedno nova znanja, znati pa je treba zbirke tudi primerno vzdrževati in posamezne predmete tudi restavrirati, če je to potrebno.
