Ljubka Šorli: Kadar ciprese šumijo

Razgibal je veter široke poljane,
da bilka je vsaka na njih vztrepetala;
a misel je moja med križe zbežala,
kjer v sencah cipres so solze posejane.

In tam med cipresami dragi počiva..
Ko v poznih večerih vrhovi šumijo,
o moji ljubezni mu v noč govorijo,
da v hladni gomili vse mirnje sniva.

Koledar Goriške Mohorjeve družbe, Gorica, 1938, str. 46

Antologija slovenskih pesnic 1, Založba Tuma, 2004