Maja Drolec: Čokolada

0
117

Helena je odraščala v številni družini ob strogem očetu in topli materi. Niso bili revni, ker je imel oče obrt, in cela družina je delala v delavnici, poleg vajencev tudi mati in otroci že od malega. Nedelje skoraj niso poznali, saj je bilo treba še vedno kaj postoriti, tako je menil oče, če drugega ne, kako pajčevino omesti, če jo je le našel. Otroci so se ga bali, tudi mati jih je opozarjala, če je od kod prišel, naj hitijo delat, in tako zbujala v njih strahospoštovanje. Zvečer so se najraje umaknili v svoje sobe, da so imeli mir pred njim, tudi Helena. Nikoli se ni pogovarjal z njimi. Delali so, kar jim je ukazal, pa če je bilo delo še tako naporno. Pogovarjal se ni veliko z njimi, a zavpil je večkrat.  Bila ga je ena sama strogost in mrkost.

Mati je bila do otrok nežna, spodbujala jih je k učenju, da se rešijo delavnice. Ko je prvi sin začel hoditi v šolo, ga je zjutraj pospremila s poljubom in križcem na čelu. Nekega dne je pozabila na križek, zato se je sredi poti obrnil in prišel nazaj. Ta njen ljubljenček.

Najlepše jim je bilo, ko očeta ni bilo doma. Zadihali so lahkotnejše, upali so se pogovarjati, se šaliti in počenjati otroške vragolije. Mati ni vedela, kako naj jih pocrklja, zato je bila miza tedaj obložena s priboljški. Res dobro, da je Rudolf Lindt, švicarski mojster čokolade, že leta 1880 začel s proizvodnjo te čudovite slaščice, ki se topi v ustih, v podzavesti se začnejo uresničevati sanje, brbončice se zaposlijo z najimenitnejšo hrano, s hrano bogov. Škoda, da je vse tako hitro minljivo, čeprav toliko ljubečega pripravljanja, toliko umetnosti in izkušenj je potrebno vložiti v užitek, ki traja le trenutek in ga  znajo le redki  zares ceniti. Okušanje je lahkotnost dotika, to so sanje, majhne tolažbe, sladke neškodljive skušnjave v obliki krhkih karamel, ploščic z arašidi, hrustljavo pecivo, čokoladne figurice, sadje iz marcipana …Oni so sanjali o brezskrbnem otroštvu, o drugačnem očetu, o takem, ki bi bil podoben materi …

In tako se je zgodilo, da je imela mati rojstni dan. Oče je največkrat pozabil na to, tokrat pa se je obrnil na najstarejšo hčer, Heleno: »Kaj naj podarim mami za rojstni dan?« Bila je presenečena, da jo je vprašal kaj takega. Otroci so materi naslikali slikice, ji vsako leto obljubljali, da bodo pridni, čeprav so že bili pridni. Helena očeta še pogledati ni upala, tudi  pomenkovala se ni nikoli z njim, najraje bi ga vikala, da ne bi bilo kaj narobe, zato je izstrelila v hipu:

»Veliko čokoladno bonboniero.« Zdelo se ji je, da darilo ne bo drago, saj je bil oče povrhu vsega zelo  varčen, in darilo se je dalo  kupiti že v marsikateri trgovini. Mislila si je, da je njen odgovor najboljši, a oče jo je pogledal z naveličanostjo, z nestrinjanjem, z neko zaničljivostjo. Samo zamahnil je z roko, kot nebodigatrebi žuželki, in odšel iz kuhinje. Heleni se je dogodek vtisnil v spomin, v žalosten spomin za vedno … majhen ostanek, čisto rumen madež, za katerega ni vedela, ali se ga bo kdaj znebila. Od tedaj je preteklo mnogo let. Večkrat misli na očeta in mater, ki sta zdaj sama. Zelo sama.

Čokolada nastaja tam, kjer je življenje kruto, tako kot je bilo njeno.

oster surov in zemeljski vonj Amerik, vroča in smolnata vonjava deževnega pragozda. Grenka voda, ki izvira iz jezika Aztekov. Prehrambeni izdelek, narejen iz kakava. Iz kakavovca, drevesa z zrni, ki raste v tropskem  pragozdu J Amerike. Od sušenja na vročem soncu do praženja, potem mletja, izločanja kakavovega masla; stiskanja, stresanja, mehčanja, pridobivanja okusa z dodajanjem vanilije, cimeta, klinčkov, sladkorja, mleka, kakavovega masla in ohlajanja. Seveda je pomembna tudi dekoracija in oblikovanje.

 Kot bi oblikovali mladega človeka;  s strogim vzgajanjem, stiskanjem, stresanjem, mehčanjem, ki včasih zaide v slepo ulico, saj ni nujno, da je potem mladi človek popoln.

Azteki so potovali v svojih svetih ritualih, Helena v mislih večkrat potuje skozi otroštvo, ki ni prizanašalo. Mehika, Venezuela, Kolumbija. Hrana bogov, ki vre in se peni v obrednih čašah. Grenak eleksir življenja, njenega življenja.

Danes je Helena babica. Vnuka sta sladkosneda tako kot vsi otroci. Zelo ljubeče ju pričaka in ob posebnih priložnostih jima pripravi sladko čokoladno presenečenje,  Lindtove školjkice.