Maja Drolec: Mnenje o knjigi
Carmen Posadas; Nevidna priča
Hiša knjig, 2024
Carmen Posadas je bila rojena v Montevideu, glavnem mestu Urugvaja. Njena romana, prevedena v slovenščino, sta: Majhne podlosti in Nevidna priča. Posadasova je avtorica številnih uspešnic in dobitnica pomembnih nagrad. Njena dela so bila prevedena v več kot dvajset jezikov in objavljena v več kot štiridesetih državah.
Leonid Sednev, glavni lik romana Nevidna priča in pripovedovalec zgodbe, vladarski dimnikar in kasneje kuharski pomočnik, je bil na večer 17. julija 1918, ko je skupina vojakov boljševiške revolucije brutalno pomorila člane ruske carske družine, star petnajst let. Leonid je bil edini preživeli in nevidna priča tragedije. Ko piše in pripoveduje, kar je doživel, je že starec v bolnišnici v Montevideu, glavnem mestu Urugvaja na J – Amerike.
Družina carja Nikolaja in carice Aleksandre (Sonje), ki je nemška potomka, živi v Zimskem dvorcu, šteje sedem članov: štiri lepe hčere: Marija (19), Tatjana (21), Olga (23), Anastazija (17) in sin – mladi carjevič s hemofilijo, Aleksej (9). Aleksandra se strinja z možem Nikolajevem, da morajo ohraniti avtoriteto. Ko je Aleksandra prišla na dvor po smrti starega carja (kar prinaša nesrečo), na dan kronanja v Kremlju, je s krvjo zamazala hermelinov plašč (njena služabnica se je zbodla v diamantno broško), tam je bilo 10000 ljudi, tako da je zmanjkalo hrane, nastala je panika, prerivanje, 1500 mrtvih in 1300 ranjenih.
V romanu se srečamo z Ano Virubovo, edino Aleksandrino prijateljico (spoznata se, ko je imela Ana tifus), in Grigorijem Efimovičem, Rasputinom, pobudnikom ruske revolucije, v katerega verjame Aleksandra, saj jo njegove modre oči in oprava – kmečka srajca, kakršne so nosili mužiki, dolgi lasje, – je tipični predstavnik Sibirije, razuzdanec, privrženec sekte, ki greh vidi kot prvi korak k svetosti, zato mu ženske odpuščajo pijančevanje. Ima dar za prerokovanje in Aleksandra je prepričana, da lahko ozdravi mladega carjeviča in reši pred smrtjo marsikatero bolno osebo, tudi – tedaj – hude bolezni škrlatinke.
To je bilo obdobje (1912), ko se je razširila vera v napredek, vera v človeka in tedanji zlati vek (Klimt, Schiele, Mahler, Strauss, Nietzsche, Tolstoj, Pirandello), elektrika, avtomobil, telefon, fotografija. V Rusiji pa močni družbeni konflikti, ekonomski primanjkljaji, nastopi Lenin. Rasputin je bil prepričan, da lahko Nikolaj narodu pomaga le tako, da ohrani svojo avtoritativno moč, ne da bi jo prepuščal dumi ali politikom.
Približuje se vojna (1914), 29. junija Srb Gavrilo Princip ubije prestolonaslednika Avstro-Ogrske v Sarajevu; sledi težko obdobje prve svetovne vojne: osem milijonov mrtvih in ranjenih, Aleksandra Katarinino palačo spremeni v bolnišnico in ustanovi še 58 drugih bolnic.
Ko se že ostareli Leonid odloči za obnovo spominov in skozi oči služabnika carske družine začne s to zgodbo, s katero poustvari zadnja leta ruskega imperija in spremembo režima, seveda doda tudi svojo ljubezensko zgodbo do Tatjane, na koncu pa ugotovi, da je bila vanj zaljubljena Marija …
Spoštovani bralci, obsežen roman s privlačno vsebino je izdala založba Hiša knjig.