Helena Kraljič; Nefertiti, Ilustriral Peter Škerl, Jezero: Morfem plus, 2015.
Nefertiti (1370 -1330 pr. n. št.) je bila žena enega najbolj kontraverznih vladarjev starega Egipta, Amenhotepa četrtega, ki se je ob veliki verski reformi preimenoval v Ehnatona (sončno božanstvo).
Ko Ehnaton začne vladati, je Egipt na vrhuncu svojih moči. Z Neferetiti sta živela v zlati dobi. A Egipt je potreboval močnega vladarja, saj postaja čedalje revnejši. Neferetiti je dala možu pobudo, da bi verovali le v enega boga., v Atona. Ehnaton ukini egipčanske praznike in se odreče starim egipčanskim bogovom. Tudi prestolnico Egipta preseli iz Teb v Akhetaten. Kiparju Tutmozesu naroči doprsni kip svoje ljubljene soproge. Nova prestolnica Akhetaten z osrednjim templjem upodablja boga Atona kot sončno ploskev. Svečeniki se Ehnatonu uprejo, novo prestolnico uničijo. Mnogo kasneje so arheologu na tem mestu našli Amarnska pisma, pomemben arheološki in egiptološki vir.
Nefertitin in Ehnatonov sin Tutankamon in njegov učitelj Aj sta kasneje, po njuni smrti, poskrbela za izbris njunih imen.
Tutmozes, kipar, je – z izjemo levega očesa – dokončal Nefertitin doprsni kip, ki upodablja idealno lepoto ženskega obraza in zaradi katerega je kljub vsemu ostala del egipčanske zgodovine.
Dragi bralci, če vas zanima še več o tem zgodovinskem obdobju Egipta, si lahko preberete v slikanici Nefertiti, ki jo je izdala založba Morfem.
