Maja Drolec: Mnenje o knjigi
Marjan Tomšič; Šavrinke
ČZP Kmečki glas, 1986
Marjan Tomšič (1939 – 2023) je bil učitelj, časnikar, samostojni kulturni delavec; pisatelj, dramatik in pesnik. Za svoja literarna dela in radijske igre je bil večkrat nagrajen. Med najbolj znanimi nagrajenimi deli so: Šavrinke, Kažuni, roman Oštrigeca, humoreska Polžja farma, Ti pa greš, Zrno od fermentona, istrski ciklus, humoreska Vauu, fantastično, drama Jezus Križani, mladinsko delo Katka in Bunkec, satira Dar služenja, mladinsko delo Martova velika junaštva, monokomedija Bušca jaz, bužec on, scenarij Izdelovanje mask in drugo.
Šavrinke je pisatelj napisal z namenom darovati nekaj lepega ljudem, ki se spopadajo z naravo, revščino in krivicami v Istri, da so ga sprejeli in vzljubili z vsem srcem. Zgodbe pripoveduje Marija Franca (roj. 1907) iz Gračišča. Pisatelj svoje junake spremlja na poti med Kubedom in Sočergo, mimo Hrastovelj, na poti v Buzet ali pa v Trst.Glavna junakinja Katina nastopa v vseh zgodbah. Tako kot ostale Šavrinke je imela najprej planjer (košara na glavi), šele mnogo kasneje si lahko kupi osla (tovarič) ali oslico (muša). Šavrinke so v Trstu kupile ali zamenjale blago (koščke mila, sol, poper, olje, blago, gumbe, petrol), potem so Istri menjale za jajca. Šavrini so bili samo trije (Bučič – ki je marsikdaj zaigral na glavnik, Batič – ki je precej pil, in Vane iz Sočerge.
Poleg jajc so šavrinke in šavrini dobili tudi košček srca. Domačini so bili dobri, a zelo revni ljudje, toda popotnim trgovkam so dajali vina in kos kruha ali prenočišče, če so bile zvečer še predaleč od doma … Dobro se z dobrim poplača … Tudi šavrinke so bile revne, glavna junakinja Katina se je nekoč na pot podala kar bosa, ker so ji čevlji razpadli, a brez obutve je krvavela, zato jo je teta Zvana omočila z žganjem, da so se rane hitreje celile. Med potjo se je kakšni šavrinki zgodilo, da je rodila. Vse družine so bilo precej številne (otroke se dela v pijanosti…), veliko je bilo alkoholikov; moških in žensk, in tistim, ki niso imeli hrane, so dojenčki umirali; bili so verni in so menili, da ga nesejo nazaj k angelčkom (Zorkin otrok)ali pa so si mislili: »Ni to življenje vredno, da ga živimo. Boljše bi bilo, da umremo, zakaj na tej zemlji boga ni, ga ni bilo in ga ne bo.«
Vsi so bili vraževerni, bali so se urokov, Pjera so obtožile, da je začaral kokoši, da ne nesejo jajc, on pa jim je odgovoril: »Človek je za hudo kriv sam. Kadar si zakriješ sonce, ne toži sonca – da si v senci, ampak svojo roko.«
Katina je bila bistra in si je kmalu prislužila dovolj lir, da bi si kupila osla ali oslico, ampak je morala dati denar očetu, da je poročil njeno sestro, osla si je privoščila kasneje. Poročena je bila z Matijo, imela sta štiri otroke. Najbolj veseli so bili, če je šla v Trst, in jim prinesla priboljške. …takrat se jim je prižgalo na tisoč lučic v očeh … V zadnjih vrsticah pisatelj opisuje Kato, utrujeno … kaplajla je nevidno vsa leta, prenikala v pesek, v rečni prod, v curke potokov… Brez števila težkih misli je tavalo za njo, jo prehitevalo. Ali, kar je zemlja popila, to ji je vračala.
Spoštovani bralci, roman Šavrinke je izšel pred mnogimi leti pri ČZP Kmečki glas, zgodbe pa se te še vedno zelo dotaknejo.
