Maja Drolec o knjigi Tovarniški aktivist Mezgec

0
650

Maja Drolec: Mnenje o knjigi

Marinka Golob Pirc; Tovarniški aktivist Mezgec

Kulturni center Maribor, 2024

Marinka Golob Mezgec, mlada pisateljica, zelo tenkočutno opiše sestavljeno mariborsko družino. Že iz naslovnice lahko sklepamo, da pisateljica pozna razmere in čas, v katerem je bila tovarna TAM še zelo živa –  in je pomenila identiteto Maribora.

Glavni junak romana je Matic (čeprav končuje ekonomijo, so mu besede in knjige najbližje). Izredno prijeten fant, študent, ki ima zelo rad svojega deda, ravno tako babico in mamo. Od kar se je mama ločila, živijo v eni hiši. V sosednji hiši, na istem dvorišču, pa sta sestrični (Nika, študentka medicine, in Teja) – dvojčici s svojima staršema. Za popestritev poskrbi sestrična Teja, ki iz Indije pripelje prijatelja Pierra, s katerim je bila skupaj v ašramu. (Pierre ne vztraja prav dolgo pri njih, in to so vsi vedeli, zato so ga lepo sprejeli.)

Ded ima enainosemdeset let, še vedno je pokončen in vitalen, a ugotovijo, da ima demenco, Alzheimerja. Družina sklene, da mu bodo pomagali; vsak na svoj način. (zdravila, dieta, beležka),  Matic je njegov šofer, tudi sicer je njuna dinamika edinstvena, (ded je njegova očetovska figura, kar spoznavamo skozi roman). Ded je delal kot gasilec v mariborskem TAM-u, kjer so izdelovali avtobuse, agregate za kombajne, lagerje, tovornjake deuch z dizelskim motorjem. Sicer pa je bil TAM samooskrben, saj so imeli svoje gasilce,  avtotrgovino in učno delavnico. In tu je ded preživel najlepša leta – zlata leta svojega življenja -, zelo obžaluje, da danes tovarne ni več. A še vedno so tu dedovi prijatelji, s katerimi se srečuje  v Baru Kmetič. (Tu se Matic prvič napije in spozna Julijo, svoje prvo dekle, … potem komaj čaka, da bo sreda in z njo uradne ure pri Kmetiču.)

Matic odpre dedu Facebook, da bo poiskal in organiziral srečanje nekdanjih Tamovih delavcev, preživelih gasilcev. Tudi sicer mu ded odstira življenje tedaj – v preteklosti, ko še ni bilo telefonov, obstajali so le črno-beli televizorji na sobno anteno – brez daljinskih upravljalnikov, ki jo je bilo treba obračati, da se je slika zbistrila. Matic se zaveda, da sta z dedom rojena vsak v svoj svet. Junak v romanu razčlenjuje dedkov in svoj čas …  Dedkov je bil v nekdanji Jugoslaviji, in današnji svet je vse, kar pozna Matic danes. Zelo ponosen je, da se ded spopada s socialnimi omrežji, z boleznijo, z naravnimi nesrečami (poplava v Sloveniji 2023. leta) in je ljubeč dedek in nekoliko svojeglav mož. Ob dedu je odraščal tudi on – Matic, saj je spoznal, da je življenje polno čeri in neprijetnih presenečenj, vedno znova tudi spoznava, da nismo nikogaršnja last in nič ne posedujemo, kot je vedno rekel deda.                … «Izpuhtel je tisti Matic, ki je verjel, da ne more nikogar in ničesar izgubiti …«

Pisateljica z uporabo narečne govorice dogajanje zelo popestri : »Baba mi ne pusti enega, baje je tak dohtar reko. Da tablete in alko ne grejo fkup … Matic, daj me nauči na fejstbog, al kak se že reče …«

Spoštovani bralci, roman Tovarniški aktivist Mezgec, je izdala založba Kulturni center Maribor.