Majda Artač Sturman
Iz zbirke (O)graditi srečo, Mladika, 2017
Morje, morje …
Morje, morje …
Na obzorju
vidim bela jadra,
da usmerjam
svoj korak.
Vidim Belo krajino,
bele breze in topole,
vidim valovanje
žitnih trav
na ravninah
naših polj.
Morje, morje …
v globinah čutim,
bilo nekdaj si slovansko.
Diham iz obzorja zgodovino,
slutim lepo Vido,
diham sončevo gladino,
diham poezijo,
iščem sebe,
iščem sonce,
čutim te odprto,
svetel in svoboden,
sonca poln
je moj dah.
