Sonja Votolen: Meglice večera

0
42

Sonja Votolen: Meglice večera

 

Večer vzdihuje v lahkih meglicah

Iz njih se kadi moja poslednja vročica

Poznam melodijo oblakov ponoči

la nuit et  les nuages ​​chantent

Že dolgo mi pojejo tihe glasove vse tišje in od daleč

Široka okna ne dovolijo več očem razkošnih pogledov

In hrastova tla pod mojim tankim telesom so tiha

Samo jutri bi še želela videti snop žarkov

Potem bi želela zamaknjena in tiha in sama

preiti in postati meglica ki zadnjič zatrepeta

s samoto obcestne svetilke

La lamp dans mes bras

 

 

Avtor fotografije: Sonja Votolen