Mislec je, svetovljan.
Jasnovidec ga spozna med mestnimi palačami.
Okusi ga izdajo,
Zato si upa
Preizkušati milino v zaraščenih vrtovih,
Preizkušati bridkost in mračni smoter.
Pozna pristanišče, demona, ki nas je kalil v isti peči,
Kjer so skovali večne, umrljive in junake.
Samo pogleda na bele planine
In srebrn vrč se napolni s krizmo.
Viri: Prevedena poezija treh pesmic, Društvo slovenskih pisateljev
