Sobota, 28.05.2011
Novi dan, novi sijaj v očeh, novo upanje, da se nas bo nebo usmililo, da bo prenehalo deževati, da bomo zvlekli avto iz blata,…novi festivalski dan s številnimi skupinami, ki jih bo potrebno videti, ampak pojdimo od začetka.
Po zajtrku, kjer smo pohrustali vse, kar je bilo v ponudbi, smo naredili plan obhoda, kateremu je sledil kratek sprehod po mestu, obvezno fotografiranje pred lokalnimi znamenitosti – spomenikom in plastično figuro Napoleona pred vhodom v trgovino. Z gazdo se dogovorimo, da nas odpelje do festivala. Tokrat nam zaračuna 20 evrov za isto relacijo?! Z nejevernostjo v očeh ugotovimo, da je Evropa takšna kakršna je, da živijo od prodaje storitev, vendar odlično opravljajo svoje delo, od česar konec koncev tudi živijo!
Še vedno dežuje in avto še vedno stoji v blatu, vendar pa se rešitev naših problemov kaj hitro pojavi. Opazili smo traktor, in to ogromen traktor, kakršnega v naši domovini še nismo videli. Zaustavimo ga ter v angleškem jeziku, mimiko in pantomimo dogovorimo z voznikom, da nam izvleče avto, kar tudi stori. Avto je na varnem, veliko breme pada z ramen, drugi festivalski dan pa se lahko prične. Nebo nam da slutiti, da bi lahko kmalu prenehalo deževati.
Prvi bend, ki smo ga obiskali, je bil Destruction! Stara šola nemškega thrash metala dobro opravi svoj nastop. Schimer kontrolira situacijo,komunicira s publiko v nemškem jeziku in prejema odlično povratno informacijo zbrane mase. Sledijo Primordial iz Irske, ki svojo glasbo kategorizirajo kot extreme metal. Soliden nastop, zanimivo obarvan pevčev obraz, zelo dobro delujejo na odru, še najbolj pomembno pa je to, da je prenehalo deževati!
Po Primordialu zamenjam oder, kjer so svoj repertoar predstavili Postmortem in Evocation pred okoli 500 ljudi, kar je precej solidna številka glede na to, da je v tem času na glavnem odru igral The Black Dahlia Murder in Sorrow.
Zaključni del koncertne ponudbe se prične z nemško skupino Rage. Trio pod vodstvom pevca in basista Petra „Peavy“ Wagnerja, je maestralno opravil svoj nastop, vokalno odličen Peter pa je s svojimi komunikacijskimi sposobnostmi koketiral s publiko. Victor Smolski na kitari in Andre Hilgers na bobnih sta pod vodstvom maestra Wagnerja s svojo virtuoznostjo pustila publiko „lačne“ za še nekaj pesmi, saj je njihov nastop trajal le 50 minut.
Ob sončnem zahodu so se na odru pojavili Cradle od Filth. Zadnjič sem si jih imel možnost ogledati pred 10 leti, ko so bili na vrhuncu svoje ustvarjalne kariere, in sicer v Milanu na Gods of Metal festivalu. Spomnim se, da sem takrat dejal, da odlično pojejo v živo, kot na CD-ju. Tudi s tem nastopom so upravičili svoj renome: instrumentalno, vizualno, z efekti, meglo, vriski, zelo dobrimi deli na klaviaturah izza katerih je stala mlada dama Carline Campbell, ki ima zavidljive vokalne sposobnosti. Pohvalil bi izbor pesmi, izmed katerih bi izločil svoje favorite Her Ghost In The Fog“, „The Principle Of Evil Made Flash“, ter seveda „From The Cradle To Enslave“. Koncert, ki mi bo ostal v spominu! Lahko bi rekel, da so se Cradle of Filth ponovno vrnili, pevec Dani ima zopet vse pod kontrolo, saj je bil vsem poznan po svojih prejšnjih izpadih in kreganjem z ostalimi člani benda.
Zvezde večera, če ne celotnega festivala, so bili Amon Namarthi! Po veliki gneči v photo pitu, kjer je bilo fotografiranje dovoljeno le za čas prvih dveh pesmi, odidem nazaj med publiko. Koncert odpirajo z „War Of The Gods“, presenečenje večera pa je bil pevec Johan Hegg, ki ob najavi pesmi „Guardians of Asgaard“ najavi specialnega gosta, legendarnega Larsa Gorana Petrova, pevca skupine Entombed, ki se mu je pridružil v navdušeni številni publiki. Čeprav so Entombed igrali isti večer na Metalfestu, se ni moglo predvideti, da se bo pridružil Amarthom na odru. Odlična izvedba! Na odru so dominirali motivi z zadnjega „Surtur Rising“ albuma. Edino zamero imam na zvok kitare, ki je bil nekako zadušen, vendar se je s časom tudi ta popravil. Konec koncev še en kvaliteten nastop Amon Amarthov, ki bi jih lahko opisal kot: prišli, navdušili in odšli. V zgodnjih popoldanskih urah smo se uspeli slikati z vidno utrujenim Johanom. Lahko le rečem, da z veseljem pričakujem njihov koncert v Zagrebu,ki bo konec jeseni.
To je bil hkrati zadnji nastop tega večera na glavnem odru, na drugem odru pa sta nas pričakala še dva nastopa: Mercenary in Entombed.
Začetek nastopa skupine Mercenery, melodic death metal skupine iz Danske, nisem uspel ujeti, saj se je prekrival z nastopom Amarthov, v vmesnem času pa se je moralo tudi nekaj pojesti in popiti. To kar sem videl, me ni pretirano navdušilo, morda zato, ker sem bil še vedno pod vtisom Amarthov, morda zato, ker nisem toliko seznanjen z njihovim delom. Šotor se je pričel počasi polniti, saj so si vsi želeli ogledati nastop legendarnega švedskega benda Entombed, z Larsom Goran Petrovom na čelu.
Ponovno smo bili priče koncertu, ki ga lahko nudi le „stara šola death metala“. Energičen nastop, kontakt s publiko, set lista, ki je vsebovala le pesmi iz prvih dveh albumov, dejstvo, da sem pogledal celoten koncert tako rekoč iz odra, iz perspektive samega benda, daje poseben pomen in šarm. V enem trenutku je Petrov prišel do zvočnikov, ki so se nahajali z bobnarjeve leve strani, pozdravi Wero in mene, ter z gestikulacijo sugerira, da ga boli grlo in da ne ve, kako bo zdržal odpeti še dve pesmi. V tem trenutku prižge cigareto, medtem ko se je ostanek benda posvetil instrumentalnemu delu nastopa. Petrov se po cigareti, ki mu je očitno pomagala, vrne in odpoje do konca. Na koncu koncerta smo ga uspeli zaustaviti za skupno fotografijo in kratek razgovor. Dejal je, da se spominja koncerta v Zagrebu iz leta 1994, ko so nastopali skupaj z Napalm Death, ter da poseduje video zapis z navedenega koncerta. Bil je to zadnji nastop drugega festivalskega večera. Polni vtisov, srečni in zadovoljni smo se s Kalinim avtom odpravili proti apartmajem na zasluženi počitek. Tokrat nismo potrebovali pomoči gazde Jezde.
Prevedla: Dunja Krajnc
