MGL 22/23; Arzenik in stare čipke

0
623

V MGL si lahko ogledamo črno komedijo iz 30. let Arzenik in stare čipke z aluzijami na sedanjost

Režiserka Nina Ramšak Marković

Igrajo: Judita Zidar, Mirjam Korbar, Gašper Jarni, Matevž Sluga AGRFT, Gaber K. Trseglav, Filip Samobor, Matic Lukšič, Klara Kuk k. g., Jožef Ropoša, Jaka Lah,  in Tanja Dimitrievska

V Mestnem gledališču ljubljanskem v mesecu decembru predvajajo črno komedijo Josepha Kesselringa o čudaški družini Brewster: Arzenik in stare čipke; aktualizirana črna komedija iz leta 1939.

Igro, ki jo je ameriški dramatik spisal v času pred drugo svetovno vojno z napovedjo grozot, so ustvarjalci ohranili skoraj enako, aktualizirali pa so njeno metaforično sporočilo.

O zgodbi

V ospredju predstave je družina, ki spominja na Adamsove. Med družinskimi liki so, recimo, trije nečaki, od katerih je en odkrit morilec, drugi neuravnovešen, tretji pa intelektualec.  Dogajanje črne komedije Arzenik in stare čipke je postavljeno v dom Brewsterjevih v Brooklynu v New Yorku leta 1941 in se vrti okoli dveh ostarelih sester, Abby in Marthe Brewster, ki sta v svoji soseski znani po številnih dobrodelnih dejanjih. Njun dom je na videz topel, tu se pije čaj, na fotelju je čipkast prtiček, sem zahaja stražnik, ki ima rad njuno pecivo, in njuno pozornost.

Nečak Mortimer Brewster, gledališki kritik, ki sicer sovraži gledališče, z zaročenko Elaine obišče svoji teti Abby in Martho. Njegov namen ju je obvestiti o zaroki z Elaine.  Po naključju odkrije truplo v leseni skrinji, in ugotovi, da sta ti dve nadvse dobrodušni in ustrežljivi gospodični v bistvu serijski morilki, ki iz prijaznosti in z najboljšimi nameni zastrupljata in spravljata s sveta osamljene in nesrečne starejše gospode. Z nasmehom – tipičnim za neprištevne – preštevata svoje žrtve. Trdno prepričani, da opravljata dobro delo, jih s pomočjo duševno neuravnovešenega Mortimerjevega brata Teddyja pokopavata v kleti. Stvari se še dodatno zapletejo, ko se pojavi še tretji brat Jonathan. Ta je »pravi« okrutni morilec in nevaren psihopat. Že njegov videz je videz  razbojnika. Skupaj s prav tako blaznim dr. Einsteinom, plastičnim kirurgom, ki Jonathanu vsako leto spremeni obraz, je nedavno pobegnil iz sanatorija. Vmeša se še policist O’Hara, ki pa ga veliko bolj kot razvozlavanje umorov zanima pisanje gledaliških iger, in seveda piškoti ter čaj sester  Brewster.

V igri se razkrije, da sta ostareli sestri “dobrodelno” z arzenikom zastrupljali osamljene starce z bezgovim vinom. V igro je zdaj vključen tudi njun nečak Mortimer, gledališki kritik, ki se zaplete v situacijo, skupaj z drugimi ekscentričnimi družinskimi člani, in kar hitro hoče odsloviti svojo zaročenko, ki pa se ne da odgnati.

Igra je spretna kombinacija farse in grozljivke ter satirizira dobrodelni nagon, hkrati pa se norčuje iz gledaliških konvencij.

Ob sveži uprizoritvi tega več kot osemdeset let starega besedila o čudaški družini Brewster bodo na svoj račun prišli ljubitelji črnega in ekscentričnega humorja. Besedilo je presenetljivo blizu današnjemu svetu – svetu tabloidnih zgodb o serijskih morilcih, psihopatih, zastrupljevalcih in posameznikih, ki si s plastičnimi operacijami spreminjajo obraze.

Ameriški dramatik Joseph Kesselring (1902–1967) je zaslovel prav s to igro, ki je bila krstno in zelo uspešno uprizorjena na Broadwayu leta 1941. Nepozaben pa je tudi film iz leta 1944 z Caryjem Grantom v glavni vlogi.

 

Gledalci smo predstavo pospremili z bučnim aplavzom.