Slavko Pregl: Skodrane zgodbe

0
196

V roke mi je prišla zanimiva knjižna noviteta Male skodrane glave, izpod peresa uveljavljenega in priljubljenega pisatelja Slavka Pregla, o katerem smo v Ventilatorju besed že večkrat pisali.

Duhovito, privlačno, zanimivo, igrivo, na trenutke tudi malo zbadljivo besedilo, obogatijo izvirne ilustracije Damijana Stepančiča.

Za slovensko izdajo je poskrbelo KUD Sodobnost International, 2023 ( uredila Jana Bauer, lektorirala Katja Klopčič Lavrenčič, oblikovanje Janez Turk in Damijan Stepančič).

Slikanica nas popelje v prvo skodrano zgodbo z naslovom Dolgočasna zgodba.

Dolgčas je dremal na kavču.

»Pojdi z nami,« ju je reklo veselje. »Gremo

rajat.«

»Saj bi šel, ampak moram počivati še na levem boku,« je rekel dolgčas in se obrnil.

»Pojdi z nami,« ga je povabila igra. »Veselo bo.«

Dolgčas.

»Podili se bomo, greš zraven?« ga je poklical potep.

»Kje pa, na trebuhu še nisem spal,« je revsknil dolgčas.

Zvečer se je zazrl v strop in rekel:

»Grozno, kako gre čas. Prav nikamor ne pridem.«

Ob teh prav nenavadnih skodranih, na nevsiljiv način poučnih zgodbah ( kar 32 jih je!),  se lahko med najmlajšimi, starši, vzgojitelji, učitelji  razvije prijeten pogovor.

Nekatere zgodbe so zapisane z malimi črkami, nekatere z velikimi, zato jih lahko samostojno berejo tudi bralci začetniki.

Vsekakor pa je zabavno, da jih beremo skupaj.

Pomembne ključne besede, na katere naletimo v Malih skodranih glavah so: življenjske modrosti, pojmi, radovednost, staranje, živali… In kot nekaj sploh zanimivega so duhoviti preobrati.

Morda prihodnjič

Zamujena priložnost je pritekla na

avtobusno postajo.

»Uh,« je sopihala, »tako rada bi

Sedela na sprednjem sedežu poleg

Šoferja.«

»Saj bi lahko,« je rekel vozni red.

»Sedež je bil prazen Vendar

je avtobus že odpeljal.«

Drage bralke, dragi bralci, prijetno literarno potovanje, kjer predmete, na katere naletimo sleherni dan, oživi Slavko Pregl. Potopite se v zabavne, razigrane in duhovite prizore.

VSAKDO IMA KAJ

»Moje življenje je najlepše,« se je pohvalil žulj.

»Vedno hodim okrog v novih čevljih.«

»Tudi jaz se ne morem pritoževati,« je rekel Č.

»Kamorkoli pridem, povsod imam streho.«