Zini!, Sodobna zinovska produkcija
24. 2.–28. 5. 2017
· Vodstvo po razstavi Zini!, Sodobna zinovska produkcija, sreda, 22. marec, ob 17. uri
· Po razstavi vodijo sokustosinja razstave Lara Plavčak in avtorja na razstavi Leon Zuodar in Zoran Pungerčar.
Vodstvo po razstavi Zini!, Sodobna zinovska produkcija
sreda, 22. marec, ob 17. uri
Umetnost zinov in sceno bodo predstavili sokustosinja razstave Lara Plavčak, ki se je področju zinov temeljito posvetila v svoji diplomski nalogi, ter razstavljajoča avtorja, ki sta čvrsto vpeta v vsa področja zinovske kulture. Vizualni umetnik Leon Zuodar je v galeriji Hiše kulture v Pivki vodja grafičnega ateljeja in zinovske čitalnice Zinko Tiček, z Mihom Pernetom tvori skupino Beli sladoled, skupaj pa vodita tudi istoimensko zinovsko založbo. Zoran Pungerčar deluje na področju ilustracije, slikarstva, grafike in grafičnega oblikovanja, v svoji založbi Look Back and Laugh izdaja umetniške zine in knjige umetnika ter organizira vsakoletni sejem zinov Caffeine Hours.
Zini!, Sodobna zinovska produkcija
24. 2.–28. 5. 2017
Z razstavo o zinih nadaljujemo niz razstav, v katerih se osredotočamo na različne fenomene tiskane produkcije. Tiskani zini so obstali kljub sodobnim informacijskim tehnologijam, v današnjem času pa se pojavljajo z novimi, avtorskimi vsebinami, saj avtorjem omogočajo večjo neodvisnost in hitrost v kreiranju ter ohranjajo občutek efemernosti in osebnega. Razstava je zasnovana kot aktualna predstavitev produkcije umetniških zinov, njene diferenciacije in mreženja med ustvarjalci.
Sodelujoči avtorji in avtorice se udejstvujejo na različnih področjih sodobne vizualne umetnosti, pri čemer je zin zanje eden od pomembnih pristopov, saj pri njem vztrajajo, ga razvijajo in nadgrajujejo. Predstavljajo se glede na različne kontekste, iz katerih izhajajo pri svojem delu, od skice, risbe, grafike, slike, fotografije, videa do inštalacije.Dosedanjo produkcijo predstavljajo z različnimi postopki in pri tem izpostavljajo različne vidike tega, zakaj in kako zine ustvarjajo in doživljajo, nekateri predstavljajo, kako so zini berejo in kdo jih bere/gleda, drugi poudarjajo osebno in intimno zgodbo, nekateri proces nastajanja zina, ki vpliva na izbiro materialov, vključenih v zamisel za končno izvedbo. Na ta način razstava ne ponuja le listanja in prebiranja zinov, temveč prek celostno zastavljenih postavitev posameznih ustvarjalcev, ustvarjalk in skupin raziskuje današnjo raznovrstnost, ozadja in možnosti zina.
Kustosa razstave: Lara Plavčak in Božidar Zrinski
————————————————————————————————————————–
Zin
Zin je okrajšava besede fanzin, ki prihaja iz izraza fan magazine. Oznaka fanzin je skovanka, nastala iz angleških besed fan (ljubitelj, oboževalec) in magazine (revija). Zini so knjižice, največkrat samozaložniške naredi sam publikacije, ki nastajajo v majhnih nakladah in z nizkimi produkcijskimi stroški. Pojavljali so se kot bistven medij določenih subkultur prejšnjega stoletja, vse od ljubiteljev znanstvene fantastike do punka. Ob nastopu sodobnih informacijskih tehnologij so zini kot medij doživeli temeljito preobrazbo v svoji funkciji, izdelavi in videzu, ostajajo pa prisotni kot neprestano razvijajoča se oblika komunikacije. Danes so predvsem del subkulturnih scen in medij ustvarjalcev večinoma mlajših generacij, od politično angažiranega fanzina pa so prešli k veliko bolj individualiziranemu umetniškemu zinu.
Umetniški zin je izrazito avtorsko delo poljubne velikosti in oblike, ki ostaja v formatih knjige, svojo motiviranost najde v estetski zasnovi in komunikaciji skozi likovni izraz, avtor sam pa ga opredeljuje kot zin. Zin se povezuje z mnenjem, da gre za produkcijo, ki nastane ob odsotnosti drugih možnosti, a velikokrat je to umetnikova zavestna izbira zina kot žanra. Le-ta se nahaja nekje na meji med umetniškim delom, dnevniškim zapisom in socialnim fenomenom.
Avtorji do zina pristopajo kot do posebnega medija z določenimi prednostmi, ki jih drugje ne najdejo. V smislu objekta knjižne oblike je to upoštevanje, a tudi preseganje principa branja. Zini so namreč namenjeni branju naprej in nazaj kot tudi naključnemu obračanju strani. Zastavljeni so konceptualno, eksperimentalno, tematsko, arhivsko, dnevniško, pripovedno, izpovedno, asociativno itd. Privlačnost zina ostaja v njegovi taktilnosti, materialnosti, preprostosti in obvladljivosti. Tovrstna samozaložniška produkcija omogoča tudi večjo svobodo eksperimentiranja, hitrost v produkciji in samostojnost.
Avtorji z zini izražajo in gradijo svojo individualno in kolektivno identiteto, kar je ena od zgodovinskih značilnosti (fan)zinov. Zini spreobračajo reprezentacijo, tako posameznika kot skupine, v prezentacijo. Pri tem ravno nove tehnologije in načini komuniciranja omogočajo nove oblike spoznavanja, izgradnjo interesnih mrež, izmenjavo idej in sodelovanj. Zin in splet se v tem pogledu ne izključujeta, temveč dopolnjujeta. Z današnjim porastom zin sejmov in podobnih dogodkov postaja zinovska kultura tudi vidna. Bistveno je povezovanje, ki se kaže v druženju na festivalih, skupnih projektih, dopisovanju, izmenjavi in podarjanju zinov.
Kljub tehnološkim inovacijam in premiku od fotokopiranja k morda bolj profesionalnemu in zahtevnemu tisku, so zini še vedno ustvarjeni v duhu do-it-yourself ali do-it-with-others principov. Prevladujoče vrednote ostajajo ustvarjalnost, neodvisnost, cenovna dostopnost, neprofitnost, povezovanje in komunikacija. Ravno v tem se kaže ena od bistvenih lastnosti sodobnega zina, namreč da doseže občinstvo, pride v stik z bralcem/gledalcem in na ta način zaživi. Druga takšna lastnost zina je, da ga lahko napravi vsak.
————————————————————————————————————————–
Razstava je na ogled od 24. februarja do 28. maja 2017, od torka do nedelje, od 10. do 18. ure. Dan odprtih vrat – mednarodni dan muzejev: 18. maj 2017.
Dodatne informacije:
Božidar Zrinski, kustos, 01/241 3804, [email protected]
Karla Železnik, Odnosi z javnostmi, 01/241 38 09, [email protected]
