Vitomila Zupana in njegovo ustvarjalnost smo v Ventilatorju besed že večkrat predstavljali.
Za današnji dan:
KROKODILI
Nekje v Britaniji imajo največji živalski
vrt, če je res.
Zgodnji sprehajalec se je v sončnem jutru
naslonil na ograjo, tik nad sivim blatom,
kjer so ob mlakuži ležale na soncu
velikanske, negibne zverine: krokodili
z motno lesketajočimi se očmi.
Ograja je bila prhla, popustila je,
sprehajalec se je znašel med beštjami:
dve na desni, ena na levi,
če je res.
Tri dolge ure je čepel, negiben, trd od groze,
ko je prišel čuvaj, rekoč:
Kar zlezite ven, saj so krokodili nagačeni,
če je res.
A lasje so nezgodniku osiveli od straha,
če je res.
Kakšna je tedaj razlika med živimi in nagačenimi krokodili?
Kakšna med namišljenimi in resničnimi
nevarnostmi?
(Vitomil Zupan: Pesmi iz zapora, prva knjiga, uredila Ifigenija Simonović, 2006)
Drage bralke, dragi bralci, svoja razmišljanja o poeziji nam pošljite na [email protected]. Kvalitetne zapise bomo objavili v Ventilatorju besed. Katere pesmi Vitomila Zupana so vam najbolj blizu?
