Mettis Muzika
Mettis Muzika je »brend« založbe Mettis Bukvarna, d.o.o., ki odpira prostor kompozicijam sodobne glasbe in pristopom, ki na nepretenciozen, a neposreden način posegajo v tokove sodobne glasbe.
Tej zastavitvi sledi tudi oblikovalska zasnova zbirke, ki je kreativni produkt studiabotas.
Skladatelj
Milko Lazar je vsestranski glasbenik (saksofonist, dirigent, skladatelj, čembalist …). Je eden najprodornejših slovenskih glasbenikov, improvizator in skladatelj, ki v svojih klasičnih delih ne skriva rokerskih in jazzovskih korenin. Njegova komponirana glasba pa izpričuje tako dobro poznavanje kot tudi spoštovanje, a ne strahospoštovanje, klasične glasbene tradicije.
Izvajalec
Bojan Gorišek je »zunajserijski« izvajalec sodobne glasbe, njegove interpretacije izžarevajo močan estetski čut ter željo po potapljanju v temačnih in mističnih glasbenih registrih. Izvedba klavirskih del Erica Satieja velja za enega najboljših posnetkov Satiejeve glasbe nasploh.
Zgoščenka Koda Chopin
Kot je že navada, glasbeni izdelki – zgoščenke – izpod skladateljskega peresa Milka Lazarja, ki jih pod brendom Mettis Muzika izdaja založba Mettis Bukvarna, na glasbeni trg ne vstopajo monotono, zgolj v eni umetnostni formi. Zato je v teh primerih najprimernejše govoriti o večplastnih projektih, ki se dogajajo znotraj različnih umetnostnih praks. Koda Chopin v tem pogledu in v svoji osnovi ne odstopa od svojih predhodnic: Prêt-à-porterVariations in 4 Reasons, ki sta v zadnjih dveh letih prav tako izšli pri založbi Mettis Bukvarna.
Zbirko skladb za Kodo Chopin je Milko Lazar začel komponirati jeseni 2009. Glasba je bila prvotno ustvarjena za baletno predstavo Edwarda Cluga Watching Others, ki je bila premierno izvedena marca Chopinovega leta 2010 v SNG Maribor z Bojanom Goriškom na klavirju in baletnim ansamblom SNG Maribor. A Koda Chopin je v primerjavi z Prêt-à-porterVariations in 4 Reasons, ki sta bili prav tako glasbeni osnovi baletnima predstavama koreografa Edwarda Cluga, odločno bolj samostojna zbirka skladb. V baletni predstavi je bilo uporabljenih le nekaj skladb iz celotne zbirke, ki so bile v ta namen tudi deloma prirejene koreografiji. To, kar lahko danes slišimo na zgoščenki Koda Chopin, je celotna zbirka v izvorni obliki.
Kot pove že sam naslov, muzika Koda Chopin izhaja iz Chopinove glasbe. A ne gre preprosto le za priredbe Chopinovih del. Postopek ustvarjanja je zastavljen bolj moderno, bolj v skladu s časom, z metodami in razumevanji sodobnega sveta. Skladatelj osnovo glasbenega dela ne vidi v celoti dela samega, marveč v skritem ključu tega dela. Njegovo branje Chopinove partiture zato ni analogno, temveč digitalno. Bistveni nista forma in razsežnost dela niti njegove duhovne akcidence, vendar je bistven njegov genetski zapis. Tako je Milko Lazar kot osnovi izbral dve kratki in manj znani Chopinovi skladbi, in sicer Preludij št. 14 v es-molu op. 28 in Preludij št. 20 v c-molu op. 28. Iz njiju je izluščil kodi (es-mol kodo in c-mol kodo), po katerih je ustvaril glasbo, ki z izvirnikoma pravzaprav nima več veliko skupnega. Na podlagi razbranih kod je Milko Lazar skomponiral nove skladbe, ki so v končni obliki sicer variacije, toda ne variacije preludijev, temveč variacije, izpeljane iz dveh tako izluščenih kod. Čisto na koncu zadnje skladbe KC IX pa skladatelj v počastitev Chopinove glasbe vendarle postavi kratek Chopinov citat iz c-mol preludija, vendar ga transponira za oktavo višje.
V Kodi Chopin Milko Lazar ostaja zvest principom minimalizma, fragmentiranosti, repetitivnosti in improvizacije. Vse to še vedno ostaja njegov zaščitni znak. Prav tako momenti tišine, zamolka. Za boljšo orientacijo lahko Milka Lazarja postavimo v vrsto s skladatelji, kot so: John Cage, Arvo Pärt, Monte Young, Philip Glass in Steve Reich.
Za klavirjem sedi Bojan Gorišek, ne samo dolgoletni klavirski sodrug Milka Lazarja v zasedbi Gorišek Lazar 2 klavirja in izvajalec njegovih različnih del za klavir, temveč tudi vrhunski pianist, ki s skladateljem deli podobno, če že ne isto razumevanje sodobne glasbe. Tako se ne gre čuditi, da je v svojem zelo studioznem pristopu našel tisto, kar te skladbe v ontološkem smislu drži pokonci, in to v vrhunski izvedbi prenesel v formo zvočne eksistence.
