Mira Sušić: Slamica

0
56

Bil je prijeten sočen dan. Vreme se je otoplilo po ohladitvi in plohah prejšnjih dni. Ostanki poletja so se zavlekli v jesen. Pravi užitek je bil lenariti na balkonu, ko so sončni žarki božali pročelje bloka. Mojca je postavila ležalnik na teraso, prinesla mehko blazino, vzela računalnik in se lotila dela. Na mizi, ki je bila ob ležalniku, je bil kozarec limonade. Ko je bilo dekle žejno, je stegnilo roko, vzelo kozarec in spilo požirek sveže pijače. Sončni žarki so pronicali skozi krošnjo drevesa do travnate površne na vrtu sosednje hiše čez cesto. Na veji drevesa je bilo gnezdo.

Kos je priletel na vejo in tiščal v ključku tanko travnato bilko. Ptica je spretno vtaknila travo v zaporedje bilk, ki so tvorile steno gnezda. Na mizi je bila na krožniku slamica, ki je pritegnila pozornost kosa, ko je letel mimo balkona stolpnice. Kos se je naenkrat pristal na mizi ter radovedno gledal ležečo podolgovato reč na krožniku pri kozarcu.

Mojca je strmela v računalnik in se globoko zamislila, kako in kaj. Pisala je namreč esej, a ni bila pri stvari. Ni šlo in ni šlo. Zataknilo se je kar na začetku. »Esej mi ne leži, ni mi napisan na kožo,« je tuhtalo dekle, ko je lovilo misli. Kos se je približal kozarcu in priskakljal h krožniku s slamico. Črna ptičica z rumenim ključkom je radovedno gledala ležečo slamico. Bleščeča oranžna barvna slamice je očitno očarala kosa, ki jo je že nekaj časa meril s pogledom, nato pa jo odločno vzel v kljunček in odnesel v gnezdo.

Mojca je stegnila roko in njeni prsti so tipali v prazno, ker so v krožniku iskali slamico. »Uh,« je vzdihnila najstnica, ko je pogledala prazen krožnik in pomislila: »Tule je bila prej slamica na krožniku, sedaj pa je izginila neznano kam.« Gimnazijka je pogledala na tla, a na tleh ni bilo slamice.

Kos je zažvižgal na veji in Mojca je slišala žvižganje črnega ptička z drevesa v soseščini. Radovednost ni dala dekletu miru, zato je deklina smuknila v stanovanje, izbrskala daljnogled in se vrnila na balkon. Plavolaska je pokukala v daljnogled in rešila uganko izginule slamice. Na veji je bilo gnezdo. Med bilkami, ki jih je marljivi kos spletel v mrežo kot pletilja volneno nitko, je bilo opaziti nekaj oranžnega. Mojca se je nasmehnila. »Kos je vzel slamico za svoje gnezdo, zato je ni bilo na krožniku,« je zaključila spretna detektivka. Dekle je vzelo kozarec in spilo limonado ter se zopet zatopilo v delo.

Kos se je vrnil na mizo in skakljal sem in tja okoli krožnika in kozarca ter zmotil dekle pred računalnikom. Ptiček je bil črn od glave do repa. »Ti bi rad še eno slamico za svoje gnezdo, kajneda?« je pomislilo dekle, ki je prekinilo delo na računalniku. Mojca je šla v kuhinjo, prinesla slamico in jo pomolila kosu. Kos ni vzel slamice v rumeni kljunček, ker se je črni ptiček malce obotavljal, nato pa se je vendar opogumil in urno povlekel slamico iz Mojčinih prstov, jo vtaknil v kljun ter jo odnesel na drevo.

Čez nekaj časa se je kos zopet vrnil z veje na mizo, se postavil pred Mojco in zahteval iz dekliških rok še eno slamico. Mojca si ni mogla kaj, šla je zopet v kuhinjo po slamico in jo prinesla ptici. Ptiček je odprl rumeni kljunček, potegnil slamico iz dekletove roke in jo odnesel v gnezdo. Kos je veselo zažvižgal na veji. Mojca je imela ljubkega črnega prijatelja z rumenim kljunčkom, ki se je očitno naselil na drevesu v soseščini. Črni ptiček je veselo žvižgal na veji drevesa, medtem ko je dekle prisluhnilo ptičjemu petju, ko je pisalo naloge na terasi.