Burja piha skozi Kras,
obišče gmajno in vas.
Po klancu pometa prah,
ko prestopi vaški prag.
Preko gmajn se zapodi,
med borovce se zakadi.
Kraške zidke preskakuje,
ko vrtince povsod kuje.
Pod latnikom ima postajo,
ko prekine pihalno vajo.
Po griču se dol vali,
kam se burji tako mudi?
Za vogalom se spočije,
ko po ulicah ne brije.
Čez trge hitro drvi,
na obzorju se vedri.
Morje pljuska v pomole,
klopce so samotno gole.
Ko spusti se mrzel plaz,
v Trstu odmeva strašen glas.
Kot tenor burja poje,
ko zavija bučne zavoje.
