Zeleno sadje dozori,
ko ga njen glas ošine,
natura morta oživi
in vonja od svežine.
Če v bokih pozibava se,
preti morska bolezen,
če z nami poigrava se,
na hip nihče ni trezen.
Oprsje motno ji diši
z aromo od melone,
obraz pa vnema blažen sij
kakor izraz madone.
O prodajalka s stojnico,
ki jo je bog obložil,
to sadje je namenjeno
kupcem ali možu?
(Nevihta sladkih rož: Antologija slovenske poezije 20. stoletja, Študentska založba, Knjižna zbirka Beletrina, 2006)
Drage bralke, dragi bralci, imate radi poezijo? Jo pišete? Berete? Prisluhnete literarnim večerom?
Svoja razmišljanja nam pošljite na [email protected]. Kvalitetne zapise bomo objavili v Ventilatorju besed. Veliko ustvarjalnosti in izvirnih idej!
