Regratove lučke svetijo vetru,
kadar v temi zgubljeno tava,
kažejo mu, kje rase asfalt
in kje še zmeraj rase trava.
Regratovim lučkam se veter smili,
pa se z njim podajo na pot,
da mu lahko posvetijo v sili,
da ga obvarjejo vseh zablod.
Včasih pa veter ostaja z otroki
in cele dneve skupaj vršijo,
v vrtovih, po travnikih z lučkami v roki
vsi presvetljeni letijo.
(Miroslav Košuta: Kavka s Kavkaza, Založba Mladinska knjiga)