Mislite kot menih

0
287

Jaya Shettya sem začela preko družbenih omrežij spremljati pred kakšnim letom dni.  Ponudil mi ga je facebook na osnovi piškotkov, s katerimi spremljajo uporabniške aktivnosti na spletu. Njegova nevsiljiva modrost, prikazovanje vsakdanjih težav in razreševanje le-teh so me pridobili na njegovo stran.

Nedavno mi je v roke prišla njegova knjiga Mislite kot menih, ki jo je prodal že v več kot milijon primerkih. Kako najti mir in smisel, ne da bi morali iti v ašram, se odpovedati vsemu, prižigati sveče, naokoli hoditi bosi, nositi oranžno haljo, izvajati jogijske položaje in se tako notranje razsvetliti? Za mnoge od nas je to storil Jay, ki je bil v svoji mladosti vse kot pa vzoren fant. Podal se je v svoje osebno potovanje in priznal je, da mu ni bilo prav nič lahko. Toda želja v njemu je vrela. In začel je doživljati notranje spremembe. Kasneje je globoko v sebi čutil, da ne bo za vekomaj ostal v ašramu, spodbudo pa mu je dal tudi njegov učitelj, ki mu je dejal, da mora oditi in deliti znanje, ki ga je pridobil, z zunanjim svetom. Jay Shetty je odkril svojo dharmo.

sdr

Jay Shetty je knjigo Mislite kot Menih, ki je izšla pri založbi Primus, razdelil na tri dele: osvobajanje, osebno rast in dajanje. V prvem sklopu se je lotil teme identitete – kdo smo. Povzel je stavek sociologa Charlesa Hortona Cooleya, ki je zapisal: »Jaz nisem to, kar mislim, da sem, in nisem to, kar ti misliš, da sem. Sem to, kar mislim, da TI misliš, da sem.« Naša identiteta temelji na tem, kar drugi mislijo o nas – ali natančneje, kar mi mislimo, da drugi mislijo o nas. Vsi ljudje smo do neke mere igralci, z različnimi osebnostmi na spletu, v službi, med prijatelji, v ljubezenskem razmerju, saj nam te različne persone prinašajo določene koristi. Želimo postati tisto, za kar mislimo, da drugi mislijo o nas in to celo na račun svojih vrednot. Žal tako izgubljamo sebe in kako naj potemtakem prepoznamo, kdo smo in kaj nas osrečuje, če lovimo popačen odsev sanj nekoga drugega. Poiskati moramo svoje lastne vrednote, da bi se približali svojemu smislu. Obdati se z ljudmi, ki nam pomagajo slediti svojim vrednotam in dosegi cilja. Umakniti se moramo od negativnosti: primerjanja, pritoževanja in kritiziranja. Negativnost je nalezljiva in moramo se je osvoboditi. Ob vsaki negativni osebi ob sebi, najdimo še tri pozitivne. Napredujemo lahko le, ko imamo okrog sebe ljudi, boljše od nas. Če je negativnost nalezljiva, je tudi ljubezen nalezljiva. Nalezite se nje.

Stara legenda Cherokee indijancev uči, da se v vsaki človeški duši neprestano bojujeta dva volkova.
Prvi je hudoben. On uteleša jezo, zavidanje, pohlep, nasilje, samopomilovanje, krivdo, občutek manjvrednosti, laži, občutek večvrednosti, ponos in sebičnost. Drugi je dober. On uteleša radost, mir, ljubezen, harmonijo, upanje, predanost, prijaznost, dobronamernost, empatijo, velikodušnost, pravičnost, sočutje in vero. Ko je dedek svojemu vnuku povedal to zgodbo, je otrok postal zelo zamišljen in ga vprašal:
– In kateri zmaga? Stari Indijanec je odgovoril z nasmehom:
– Tisti, katerega hraniš.

Katerega volka bolj hranimo, lahko kaj hitro zaključimo, če iskreno razmislimo o svojih dejavnostih v prostem času, o spletnih straneh ali literaturi, ki jo spremljamo, ali nas bolj pritegnejo pomirjujoče, harmonične vsebine, namenjene rasti, ali se pač raje s kritiko, žaljenjem spuščamo v komentiranje različnih vsebin. Katerim temam v življenju namenjamo več pozornosti? Kako reagiramo? Ali krepimo lažni ego, da bi ohranili občutek, da smo najpomembnejši in da vemo vse? Ali želimo zaradi svoje negotovosti sebe in druge prepričati, da smo nekaj posebnega, da se zdimo bolj pametni, samozavestni in uspešni. Ta napihnjenost je vzrok najtežjih padcev duše. Vadimo ponižnost, ne obsojajmo in iščemo napake pri drugih, da bi preusmerili pozornost od lastnih pomanjkljivosti. Prakticirati lahko začnemo že v trenutku, še predno nervozno potrobimo vozniku v sosednjem avtomobilu, ali pa ko nemirno cepetamo v vrsti pred blagajno in negodujemo zaradi prepočasnega premikanja. Zaustavimo se. Umirimo svoj ego. Pomislimo na druge. Ponižnost je eliksir ega. Krepimo samozavest in ne ego. Samozavest in dobra samopodoba nam pomagata sebe sprejeti takšne, kot smo, ponižne, nepopolne in pripravljene na rast. Bodimo hvaležni. Vsako jutro vizualizirajmo, za kaj ali koga smo hvaležni.  Če prakticiramo hvaležnost, se v istem trenutku ne more pojaviti občutek jeze. Vaditi nove miselne vzorce je enako kot vaditi telo. Temu moramo namenjati svoj čas, če želimo rasti, oblikovati se. Ste opazili, ko ste prebrali kakšno knjigo o osebnem razvoju, da vas je nekaj časa, nekaj dni, morda tednov le-ta »držala« in ste ob tem uživali v svoji morda le kratkotrajni pozitivni spremembi. Toda kaj kmalu, vas je življenje potegnilo nazaj v svoj vrveči krog, ko ste reagirali sebično, ne da bi vključili svoje srce, ponižnost, empatijo. Raziskave potrjujejo, da bi vsak dan morali prebrati vsaj 30 – 40 strani pozitivnega besedila, namenjenega osebnostnem razvoju, da bi lahko ohranjali našo pozitivno naravnanost. Z nesebičnostjo bomo ozdravili sebe. Kakršno energijo oddajamo, takšno bomo dobili nazaj. Morda ne od iste osebe, toda zagotovo nam se bo vrnila skozi druge procese. To je krog ljubezni. Karma.

Postati menih je miselna naravnanost, ki jo lahko doseže vsak in prav to nam Jay Shetty skuša na enostaven način predstaviti skozi primere iz vsakdanjega življenja prepletene s prakso in citati, ki jih je osvojil kot menih v ašramu v Indiji.