Ne oziraje na to, kaj v določenem trenutku počnem, so moji registri nenehno odprti in tipalke prižgane …
Mojca Kumerdej je svoje publicistično delo nadgradila z literaturo. Resno je opozorila nase z zbirko kratkih zgodb Fragma.
Zame je pisanje literature poklic v smislu po-klicanosti. Pisanje literature je moja notranja nuja, s katero najbolj natančno artikuliram sebe in svet. Toda hkrati se mi zdi, da noben moj odgovor na vprašanje, zakaj pišem literaturo, ni tisti pravi, da vsakič povem premalo in hkrati preveč in se mi pravi razlog vedno znova izmuzne. Morda gre dejansko za preplet biološkega genoma in kulturnega mema, saj moja želja po pisanju seže v rano otroštvo, v obdobje, ko še nisem niti znala brati in pisati…
Pri Mojci Kumerdej je ločnica med življenjem in umetnostjo že popolnoma zabrisana. A to nikakor ne pomeni, da vse to, kar piše, tudi dejansko doživi. Nikoli ne piše avtobiografij, temveč svoja izkustva vselej vstavi v fiktiven okvir in jih s tem potuji.
Več o pisateljici Mojci Kumerdej lahko preberete v knjigi Čarovnija pisanja, portreti slovenskih književnikov, Študentska založba, Knjižna zbirka Posebne izdaje, avtorice Vladimire Rejc.
