Mošeja iz blata v srcu zahodne Afrike

0
236

 V severozahodni Gani, nedaleč od narodnega parka Mole, leži prašna in neugledna vas Larabanga, ki se skoraj po ničemer ne razlikuje od mnogih drugih zahodnoafriških vasi. Edina stvar, ki jo ločuje od drugih prašnih, neuglednih in revnih naselij v regiji, je čudovita mošeja iz 15. stoletja, zgrajena iz blata v značilnem sahelskem slogu, ki stoji v samem središču vasi.

 

Zanesljivih zgodovinskih podatkov o Larabangi in tamkajšnji mošeji je malo, zato pa obstaja bogato ustno izročilo, ki se je prenašalo iz roda v rod. Po tem izročilu je naselje ustanovil imam Ibrahim, ki je prišel v te kraje iz Medine v Arabiji na povabilo lokalnega poglavarja. Ko je bil poglavar Ndewura Jakpa hudo ranjen v bitki, je pred smrtjo dovolil Ibrahimu (ki je bil prestar, da bi se vrnil v domovino), da se lahko naseli kjer koli na njegovem ozemlju. Ibrahim je vrgel v zrak kopje, ki je pristalo na mestu današnje mošeje, in se tako odločil, da bo tukaj ustanovil naselje.

 

Ker pa Ibrahim kot muslimanski sveti mož ni mogel opravljati verskih dolžnosti brez Korana, je molil zanj in Alah mu ga je poslal iz nebes. Zato se je Ibrahim odločil, da mora svojega boga počastiti s primernim svetiščem in je dal postaviti mošejo iz blata, ki na tem mestu stoji še danes. Seveda pa je blato zelo neobstojen gradbeni material, zato mošejo vsako leto po koncu deževnega obdobja obnovijo.

 

Mošeja v Larabangi skupaj z nekaterimi drugimi presežki sahelske sakralne arhitekture (Djenne v Maliju, Agadez v Nigru in Bobo-Dioulasso v Burkini Faso) predstavlja vrhunski primer tega izvirnega afriškega gradbenega sloga. Čeprav obiskovalcem, ki niso muslimanske vere, vstop v notranjost ni dovoljen, je zelo zanimiva izkušnja že ogled zunanje fasade ob spremstvu dveh samooklicanih vodičev – bratov Salia – in vseh otrok v vasi.

 

Ker leži Larabanga daleč od glavnih transportnih poti, ki povezujejo večja mesta v Gani, ne bo nikoli postala zares velika turistična atrakcija. Čeprav je v neposredni bližini priljubljeni narodni park Mole, ki privabi kar precej tujcev, je infrastruktura slaba, avtobusne povezave pa zelo nezanesljive. V mestu Tamale, ki je prestolnica severne Gane, lahko avtobus za Larabango zamuja tudi po sedem ur, vožnja pa traja še enkrat toliko. Toda to je Afrika, ki se ne ozira na evropske koncepte časa in točnosti in prej ko se popotnik s tem sprijazni, bolje je. Čar Larabange je prav v tem, da leži na »koncu sveta« in da je že sama pot do tja nepozabno doživetje.