O Simoni Škrabec in njeni plodoviti ustvarjalnosti smo v Ventilatorju besed že pisali. Nazadnje smo pisali o njenem literarnem prvencu: Vračam se iz gozda z obarvanimi rokami (Beletrina, 2021).
Črtice so se me dotaknile kot kratki slikarski utrinki, ki jih pisateljica doživlja med potovanji in vsakdanjimi opravki. Simona Škrabec je stalno na poti in nikjer ni več doma. Tisto, kar je daleč, se zato zdi blizu. Kar je domače, postane novo, skrivnostno, posebno…
Spoznala sem, da je pomlad večna in neuničljiva.
Resničnost, narejena zgolj iz rojstev, je bila tudi neizpodbitna.
V teh krajih, ki so jih stalne napetosti močno prizadele, v obmejnem
Pasu, miniranem – bojim se, da dobesedno s spori in s trpljenjem,
so rasle velike razsežnosti divje zasejanega ovsa. Pa ravno tistega ovsa,
kot v tisti stari irski baladi, ki poje o tem, kako so si fantje na samotnih poteh žepe
napolnili s pestjo ovsa.
(Simona Škrabec: Vračam se iz gozda z obarvanimi rokami, Beletrina, 2021)
Simona Škrabec je širši javnosti poznana kot prevajalka iz katalonskega jezika in obratno. V slovenskem jeziku lahko preberemo knjigi njenih knjižnih esejev Potomci samote (2005) in Po sledeh izkopanin((2005).
Prijetno branje in potovanje po slikarskih utrinkih literarnega prvenca Simone Škrabec: Vračam se iz gozda z obarvanimi rokami.
NAGRADNO VPRAŠANJE:
Katerega leta je pri založbi Beletrina izšel roman Simone Škrabec?
Eden izmed bralcev, ki bo do 26.05.2022 pravilno odgovoril na zgornje vprašanje v komentar članka, prejme knjigo Simone Škrabec: Vračam se iz gozda z obarvanimi rokami. Podarila mu jo bo Založba Beletrina.
Nagradna igra je zaključena. Žreb je določil, da nagrado prejme Monika Novak.
