24. marec 2011 ob 19.30, Velika dvorana SNG Maribor
Simfonični orkester SNG Maribor
Dirigent Timothy Redmond
Violina Anja Bukovec
PROGRAM
John Williams: Suita Star Wars (Vojna zvezd)
Naslovna tema
Princesa Leia
Cesarski marš
John Corigliano: Chaconna iz filma Red Violin
Hans Zimmer: Glasba iz filma Gladiator
*************
Michael Kamen: Glasba iz filma Robin Hood, princ tatov
John Williams: Flight to Neverland iz filma Kapitan Kljuka
Bojan Adamič: Pomladno hrepenenje iz filma Vesna
Astor Piazzolla: Oblivion iz filma Henrik IV.
Alan Silvestri: Glasba iz filma Forrest Gump
Klaus Badelt: Glasba iz filma Pirati s Karibov: Prekletstvo črnega bisera
O PROGRAMU
Sodobni čas, za katerega večkrat pravimo, da drvi prehitro, je tako rekoč na vsakem koraku prežet z raznovrstnimi informacijami, pri čemer igra pomembno vlogo tudi glasbena umetnost, ki se zaradi svoje natančno definirane časovne dimenzije lahko povezuje z različnimi umetnostmi. Eno takšnih in obenem najbolj popularnih predstavlja filmska umetnost, ki iz leto v leto izumlja in adaptira številne tehnološke dosežke na področju vizualnega, pri čemer kontinuirano ustvarja spektakle, za katere vedno znova mislimo, da predstavljajo »konec« klasičnega filmskega realizma in začetek novega, virtualnega oziroma na holografskem principu zasnovanega simulakra. Glasba za film, ali poenostavljeno rečeno tudi filmska glasba – izraz primarno nakazuje mimetični, tj. posnemovalni značaj take glasbe –, predstavlja zato bistven umetniški element, ki praviloma prispeva k prepričljivejši in na neki način tudi k bolj jasni estetski recepciji filma, četudi ima pretežno vlogo predvsem ekonomičnega poudarjanja ključnih (in pogosto tudi intenzivnih) psiholoških čustvenih stanj in afektov, kot so na primer strah, groza, »romantična« zasanjanost, žalost, katarzičnost, pa tudi zanos, herojstvo itd.
Nocojšnji filmsko »ozvočen« koncert tako razkriva pomemben fragment bogastva glasbe, napisane za film, ki pretežno izhaja iz monumentalne postwagnerjanske novoromantične tradicije. V njenem kontekstu velja kot prvega izpostaviti ameriškega skladatelja Johna Townerja Williamsa, ki je na letošnji slovenski kulturni praznik praznoval svoj 79. rojstni dan. Williams je nedvomno eden najpomembnejših komponistov filmske glasbe sploh, ki je svoj talent za filmsko glasbeno dramatičnost dokazal v osupljivem razponu več kot štirih desetletij nadvse uspešnega dela, prav tako je skladatelj, ki je bil poleg skladateljskega kolega Alfreda Newmana največkrat nominiran za prestižno nagrado oskar (takoj za Waltom Disneyjem). Med njegove uspešnice spada glasba za filme, kot so Goslač na strehi, Žrelo, Superman, E. T., Indiana Jones (več nadaljevanj), Čarovnice iz Eastwicka, Sam doma (1 in 2), Jurski park, Schindlerjev seznam, Sedem let v Tibetu, Amistad, Reševanje vojaka Ryana, Harry Potter (trije deli) in mnogi drugi. Med Williamsove zdaj že kultne stvaritve spada tudi glasba k Lucasovi heksalogiji Vojna zvezd (Star Wars), od katere bomo prisluhnili pasticciu, ki prinaša uvodno »fanfarsko« tematsko gradivo – pravzaprav vodilni motiv –, ki doživi v nadaljevanju intenzivno akordično obdelavo v vzporednokvartnih postopih znotraj pihalno-trobilne sekcije; temu sledi bolj refleksivna tema princese Leie, ki jo v kromatičnih pasusih začenjata flavta in oboa, nato pa jo spevno nadgradijo še rog in godala. Suita Vojna zvezd se zaključuje s Cesarskim maršem, ki ga po Šostakovičevem vzoru v orkestrskem unisonu najbolj jasno definirajo tolkala in s katerim povezujemo ponavadi temno plat »Sile«, tj. cesarja galaksije in njegovega »vajenca«, Dartha Vaderja.
Nekoliko skrivnostnejši zven violine, ki nas navdaja s suspenzom iz kakega trilerja in razkriva tudi neslutene dramatične efekte, se v živahnem dialogu z orkestrom razgrinja tudi v Chaconni iz filma The Red Violin, posnetega leta 1997. Za to revitalizirano baročno glasbeno obliko je značilno predvsem ciklično variiranje uvodne teme na praviloma ostinatno harmonsko podlago. Glavna tema se seveda nahaja v partu solo violine, ki zlasti v smislu turobne, skorajda antimelodiozne atmosfere – slednjo ustvarjajo kromatične zvočne ploskve preostalega orkestra – bežno spominja na zadnji koncert iz Vivaldijevega cikla Štirje letni časi. Skladatelj John Corigliano, sicer prav tako večkrat nagrajeni glasbeni ustvarjalec, je različne stavke in fragmente svojih kompozicij iz omenjenega filma kasneje predelal v Violinski koncert, ki ga je dokončal leta 2003.
Povsem drugačen, nemara bolj epski moment, ki ga spremlja tudi bogato pregnetena vokalno-instrumentalna orkestracija, pa se udejanja v filmskem opusu sodobnega in v Ameriki živečega nemškega skladatelja Hansa (Floriana) Zimmerja – tokrat bomo prisluhnili orkestrskemu pasticciu iz filma Gladiator, posnetega leta 2000. Zimmerjev občutek za filmski spektakel, ki se udejanjil tudi v filmih, kot so Levji kralj, Poslednji samuraj, Temni vitez, Da Vincijeva šifra, Angeli in demoni, Sherlock Holmes, Izvor (Inception), Megaum in pred kratkim predvajanim animiranim filmom Rango, se kaže predvsem v odprtem zvočnem prostoru, tj. širokih akordičnih legah, in grandioznem koralnem slogu, slednji pa se dopolnjuje še s spevnimi melodičnimi linijami, ki hitro osvojijo poslušalčevo uho.
V nadaljevanju bomo prisluhnili motivičnim izpeljavam »akcijske in avanturistične teme« iz filma Robin Hood, princ tatov – gre za orkestralni potpuri, ki ga je napisal ameriški skladatelj Michael Kamen leta 1991. Med Kamnovimi mojstrovinami lahko zasledimo tudi partiture k filmskim uspešnicam, kot so Trije mušketirji, Highlander, Možje X, Hollanderjev opus, Smrtonosno orožje idr. Skladatelj, katerega avtorska »nota« je predvsem mojstrsko obvladanje akcijskega suspenza, je znan tudi kot avtor popularnih uspešnic, med drugim je sodeloval s skupinami in glasbeniki, kot so Eric Clapton, Aerosmith, The Queen, David Bowie, Herbie Hancock, Bryan Ferry, Eurythmics, Metallica, The Cranberries in drugi; med snemanjem filma Robin Hood pa je sodeloval tudi z Bryanom Adamsom, s katerim je posnel tudi večno zeleni (mika me zapisati sladkoben) hit »romantičnih« glasbenih lestvic, Everything I Do (I Do It For You).
K prenovljenemu wagnerjanskemu izročilu se ponovno vračamo z izvedbo Williamsove skladbe Flight to Neverland (Let v deželo Nikjernikoli), ki jo je skladatelj napisal za film Hook (Kljuka). Gre za glasbeno alegorijo fantazijskega poleta Petra Pana, ki zahteva dobro kondicijo zlasti v gosto zasedeni pihalno-trobilni sekciji. Ravno intenzivna raba visokih trobil (trobent, pozavn) in rogov stopnjuje slavnostno fantazijski impulz, ta pa povečuje gledalčevo in poslušalčevo fascinacijo nad mojstrsko dodelano filmsko fotografijo.
Sentimentalnemu zvenu godalnega ansambla se bomo lahko prepustili med izvedbo skladbe Pomladno hrepenenje, ki jo je napisal slovenski mojster filmske glasbe, Bojan Adamič (1912–1995), ki je zvočno opremil več gledaliških predstav, kot so Shakespearove tragedije Romeo in Julija, Macbeth in HamletJara gospoda, Trenutki odločitve, Ples v dežju in Lažnivka. Izbrana glasbena predloga je nastala za film Vesna iz leta 1953, ki predstavlja enega prvih vrhuncev povojne filmske umetnosti in velja danes za klasiko slovenskega filma. Skladba je zasnovana v dveh polarnih kompozicijskih tehnikah, tj. kontrapunktu in jazzovski »monodiji«: uvodoma se razgrne diatonični fugato, ki se nadaljuje z eksplicirano temo v partu solo violine; sledi hitrejša orkestrska pasaža, ki napoveduje akcijski filmski preobrat. Toda slušna prevara ne traja dolgo, saj se skladatelj vrne k osnovni temi ljubezenskega hrepenenja, ki ji dajo pristno majsko atmosfero še bluesovski akordični postopi preostalega godalnega ansambla.
V Argentini rojenega skladatelja Astorja Piazzollo (1921–1992) poznamo sicer bolj kot mojstra in prenovitelja zvrsti nuevo tango, v katero je pretanjeno vnesel elemente jazza in historične klasične glasbe – gre seveda za kompozicijsko tendenco k neoklasicizmu, ki jo je najverjetneje okrepil tudi vpliv Nadie Boulanger, skladateljeve učiteljice na pariškem Konservatoriju. A Piazzolla je bil prav tako virtuoz na popularnem inštrumentu iz Južne Amerike, bandoneonu (tip harmonike) – omenjena poustvarjalna praksa pa je nedvomno vsaj deloma vplivala na oblikovanje pretežno melanholičnega melosa njegovih glasbenih stvaritev. Skladba Oblivion (Pozaba) iz Bellocchijevega filma Enrico IV (Henrik IV.), ki je bil posnet leta 1984, odraža resignirano žalost moškega v kraljevih oblačilih na plesu v maskah, ki je zaradi padca najprej izgubil spomin, nato pa še zblaznel, misleč, da je kralj.
Koncertno epifanijo, posvečeno filmski glasbi, končujemo z dvema potpurijema, in sicer iz filmov Forrest Gump ter Pirati s Karibov: Prekletstvo črnega bisera. Glasbeno predlogo filmske drame Forrest Gump je napisal ameriški skladatelj Alan Silvestri, ki je bil prav tako večkrat nominiran za prestižno nagrado oskar. Silvestrijev eklektični slog, ki ga zlasti v ustvarjalčevem zgodnjem obdobju definira striktna uporaba diatonike in osemtonske lestvice, se je že večkrat izkazal kot preizkušena kompozicijska veščina, ki služi bodisi akcijski bodisi refleksivni filmski reprezentaciji: osrednja (umirjena) tema tako ponazarja radovednost in sangvinični temperament osrednjega filmskega lika. Zaključni tematsko-motivični panoramski izlet pa nam razgrne plovbo po Karibskem otočju, kakor si jo je zamislil v Ameriki živeči nemški skladatelj Klaus Badelt. Po uvodni figuri v godalih, ki nam slika podobo navihanega piratskega kapitana Jacka, lahko slišimo pastoralno temo v rogovih – tej sledi strumna plovba v ritmu, ki ga dajejo tolkala. Badelt spretno uporabi ritmične sekvence v posameznih sekcijah instrumentov, s katerimi še posebej prepričljivo, tako rekoč naturalistično slika pomorske avanture in nenadne preobrate v gibanju – vse do končnega zmagoslavja orkestrskega zvoka, brez katerega bi tudi sodobni filmski spektakli nemara izgubili svoj čar in impozantnost.
Benjamin Virc
BIOGRAFIJI
Timothy Redmond, dirigent
Britanski dirigent Timothy Redmond je v sezoni 2007/2008 debitiral v sanktpeterburškem Mariinskem gledališču, in sicer z opero Powder Her Face (Naliči njen obraz) skladatelja Thomasa Adèsa, ki jo je v pretekli sezoni ponovno dirigiral v prestižni kraljevi operni hiši, londonskem Covent Gardnu. Med ostalimi nedavnimi angažmaji velja izpostaviti produkcijo opere Thérèse Raquin Tobiasa Pickerja (v Kraljevi operi Linbury), opere The Original Chinese Conjuror (Iznajdljivi kitajski čarovnik) Raymonda Liuja, ki jo je dirigiral tudi na Aldeburškem festivalu leta 2006, ter Bizetovo Carmen v produkciji tenerifske Opere, Puccinijevo opero Gianni Schicchi in enodejanko Rahmaninova Skopuški vitez. V preteklih sezonah je debitiral z orkestrom Northern Sinfonia v Sage Gatesheadu in na festivalu Wexford, kjer je dirigiral Weillovo glasbeno igro Srebrno jezero – Zimska pravljica in Haydnov oratorij Stvarjenje. V sezoni 2010/2011 je dirigiral evropski operni premieri The Golden Ticket, ki sta jo po motivih zgodbe Charlie in tovarna čokolade ustvarila Peter Ash in Donald Sturrock. Njegov poglobljen interes za operno zvrst je v veliki meri zaslužen za številne nove produkcije železnega opernega repertoarja, kamor velja uvrstiti izvedbo Donizettijeve komične opere Hči polka, Mozartove Čarobne piščali in Bizetove Carmen (vse za družbo English Touring Opera), ter praizvedbe opernih novitet, med katerimi velja omeniti tudi The Cricket Recovers Richarda Ayresa. Timothy Redmond je redni gostujoči dirigent Kraljeve filharmonije v Londonu, prav tako pa je dirigiral številnim drugim pomembnejšim britanskim orkestrom, med drugim tudi zasedbam, kot so London Symphony Orchestra, Royal Liverpool Philharmonic, BBC Philharmonic Orchestra idr. V bližnji prihodnosti načrtuje stalno koncertiranje s filharmoniki iz Cambridgea (od leta 2006 je namreč njihov glavni dirigent), z ulstrskim simfoničnim orkestrom iz Belfasta, prav tako pa tudi snemanja za britansko založbo EMI (z Natasho Marsh in Maro Carlyle). Njegov raznolik repertoar mu zagotavlja stalno mesto med zaželenimi dirigenti mlajše generacije, ki si upajo vnesti bolj razgibano interpretativno perspektivo na večinoma ustaljene programe koncertnih odrov.
Anja Bukovec, violina
Violinistka Anja Bukovec se je rodila v Ljubljani, kjer je začela s študijem violine, ko je bila stara pet let. Pri trinajstih je šolanje nadaljevala na glasbenem konservatoriju v Pragi pri profesorju Jaroslavu Foltynu, dve leti zatem pa je opravila sprejemni izpit pri profesorju Igorju Ozimu, enem največjih glasbenih pedagogov našega časa. Pod njegovim okriljem je nadaljevala študij na Dunaju in na visoki šoli za glasbo v Kölnu, kjer je diplomirala leta 2001. Kmalu zatem je končala tudi podiplomski študij pri prof. Vasiliju Meljnikovu na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Je prejemnica številnih nagrad z mednarodnih tekmovanj za mlade violiniste. Anja Bukovec je cenjena gostja številnih zasedb in orkestrov. Že v mladih letih je nastopala z orkestrom Slovenske filharmonije, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Reško filharmonijo, orkestrom Antona Weberna z Dunaja ter Beograjsko filharmonijo, sodelovala je s številnimi dirigenti, med drugim z En Shaom, Georgeom Pehlivanianom, Markom Letonjo, Urošem Lajovicem, Antonom Nanutom, Alanom Buribajevom in Alexandrom Walkerjem. Anja je vrhunska glasbenica in priljubljena medijska osebnost. Ob tehnični dovršenosti izstopa zaradi prepoznavnega sloga, edinstvene interpretacije in komunikacije z občinstvom. Je prepoznavna in cenjena oseba, ki je lik kulturne ambasadorke pilila na šolanju v Ljubljani, Pragi, Kölnu in na Dunaju. Kot solistka in članica komornih zasedb je redno nastopala v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, Italiji, Švici, Srbiji, na Hrvaškem ter na Češkem, nastopila pa je tudi v Romuniji, Avstraliji in na Kitajskem. Leta 2008 je Anja Bukovec v sklopu samostojne svetovne turneje nastopila na elitnih lokacijah v Kairu (Narodna opera), Tel Avivu (Narodna opera), Washingtonu (Kennedy Center), Madridu (Conde Duque), Lizboni (Palacio Foz), Berlinu (Konzerthaus), Edinburgu (St. Cecillia’s Hall in Škotski parlament), Pragi (Betlehemska kapela), Bratislavi (Primarcialna palača), Sarajevu (Bošnjački institut), Skopju (Dom ARM), Kijevu (Narodna filharmonija), New Yorku (Cerkev sv. Cirila) in Ottawi (Kanadski parlament). Izdala je svojo drugo zgoščenko z naslovom Follow, imela čast nastopiti za britansko kraljico Elizabeto II. in ponovno razprodala samostojni božično-novoletni koncert v Ljubljani. 2009 je Anja Bukovec izdala dolgo načrtovani projekt z naslovom Chameleon. Na zgoščenki, ki združuje najlepše filmske glasbene teme iz tujih in domačih filmov, se ji je pridružil Simfonični orkester RTV Slovenija pod taktirko svetovno priznanega dirigenta En Shaa, pri projektu pa je sodeloval tudi mednarodno uveljavljeni komponist in večkratni dobitnik nagrad BAFTA Christopher Gunning. Na tretjem zaporednem novoletnem koncertu se je Anji na odru kot poseben gost pridružil mednarodno uveljavljen zvezdnik opernih dvoran, tenorist Janez Lotrič.
