Dobro zastavljeno vprašanje je že skoraj tudi pravilen odgovor.
Katero vprašanje bi si moral zastaviti ta trenutek, ker je najbolj pomembno zame?
Morda kar to, ki sem ga pravkar napisal?! Me spodbudi k iskanju!
Ali pa:
Kateri podatek mi ta trenutek manjka, pa mi ne bi smel?
Kaj sem preslišal, spregledal?
Česa nisem začutil?
Kaj sem narobe slišal?
V najboljši računalnik so vpisali najboljši program. Programu so dali napačne podatke in kaj si lahko mislite o rezultatih!
Enkrat me je prijatelj postavil pred dilemo: »Bi rad, da te operira na možganih najboljši kirurg s pomanjkljivo opremo ali najslabši kirurg z najboljšo opremo?«
Kako sebi zagotavljati vsak trenutek dovolj kvalitetnih informacij?
Kako uriti vse svoje sprejemnike, vsa čutila?
Kako razvijati in negovati razmišljanje, sposobnost intuitivnega odločanja?
Kako spoznati še skrite sposobnosti naših čudovitih bitij?
Kako zvedeti, kaj je namen človeštva na Zemlji?
In kaj je moj glavni namen, da sem se rodil tukaj?
Pa tvoj?
Saj si v življenju želiš imeti pravilne rezultate, kajneda?
Kako se k temu cilju vzpodbujati?
Zakaj si ljudje tako množično nehote sami mečemo polena pod noge in smo samim sebi največja ovira na poti uresničevanja svojih želja?
Zakaj? Zakaj?
Zakaj toliko ljudi že pri starosti petdeset let gleda na uro, koliko imajo še do penzije in se programirajo za staranje?
Zakaj toliko ljudi govori, da nimajo dobrega spomina, da niso imeli priložnosti študirati, da so vedno imeli tremo, da jih je strah, da se bo kaj zgodilo, da morajo to, morajo ono … kot kakšni kaznjenci.
Saj res, kaznjenci. Jetniki. Nihče pa zatrdno ne ve, kaj smo, zaboga, zakrivili. Zakaj smo tu?
Modrec je rekel: »Če te kdo pahne v razburkano morje, ne boš razmišljal, zakaj te je pahnil in kaj si mu naredil, ampak se boš najprej rešil. Potem pa bo tudi za taka vprašanja dovolj priložnosti.«
In kaj mora storiti človek, da se reši? Da se reši človeštvo? Pred kom?
Velik raziskovalec, fizik na Dunaju, je nekoč odgovoril: »Raziskujem dan in noč, predan sem svojemu delu, ker bi rad, da uspe s svojim znanjem človeštvu zapustiti ta planet še pred uničenjem.«
Je res, da je prav soočanje z vsemi možnimi negativnostmi edina pot, da svobodno izoblikujemo svoj odziv na vse to, kar se nam dogaja?
Učna ura življenja v telesu je tudi soočati se s trpljenji in jih razumeti?
Zakaj strela udari v jelko, ki ji ni nič naredila?
Zakaj volk raztrga srnico? Ko razumeš, sprejmeš!
Ko sem gledal v kinu, kako volk trga še živo srnico, sem trpel, ko sem razumel, pa to tudi sprejel. Z globokim spoštovanjem do narave in njenih nemalokrat krutih zakonov. Ko sem gledal, kako so ljudje pobijali živali le zaradi krzna ali oklov ali kože, sem trpel, ko pa sem spoznal, da so bolezni tudi pohlep in hlastanje za bogastvom ali za občutkom pomembnosti, sem to tudi razumel. Seveda želim spoznavati vzroke teh bolezni in raje kot zdraviti preprečevati, da do njih pride. Preprečevati, da se okužbe prenašajo na nove generacije.
Zakaj prihaja do vojn?
To, da nam drugi ovirajo razvoj, še razumem. A kje je stikalo, da bo vsak nehal samega sebe ovirati na poti svojega razvoja??
Iščem pravo stikalo. Mejdun, spet razmišljam.
NALOGA:
Pred zaprto sobo imamo tri enaka stikala. Vsa tri so izključena in enako obrnjena. Le eno stikalo omogoči, da žarnica v zaprti sobi zasveti. Kako bi odkrili, katero stikalo je to, če smemo odpreti vrata in vstopiti v sobo le enkrat, ko izstopimo, pa moramo vrata spet zapreti za sabo in žarnice ne moremo več videti, ali sveti ali ne?
Prosim, zapišite odgovor v komentarju. Avtorje pravilnih odgovorov čaka presenečenje.
Razmišljanje bo rodilo kvalitetne rezultate, če bomo razumu zagotovili dotok resničnih podatkov iz zavesti in nezavednega. Biti dovolj pozoren. Biti zavesten. Biti povezan z vsem.
Ko te razsvetli rešitev, vprašanja ni, problem izpuhti, kajne?
