»Oni dan si mi rekla, da si se dobro naučila, pa si vseeno dobila slabo oceno, je res?«
»Hmmm«
»Se ti to zgodi večkrat?«
»Ja, se.«
»In verjetno ne samo tebi, je tako?«
»Nekaterim celo velikokrat, pa vem, da so doma znali. Skupaj smo se učili.«
»Kolikor vem, imaš kar v redu spomin. Pesem Soči od Srečka Kosovela si lepo recitirala, in še nekaj drugih dolgih. Veš da obstajajo preproste vaje, s pomočjo katerih se tistega, kar se naučiš, ob pravem času tudi spomniš in uporabiš?«
»No, to me pa res zanima! Mimogrede, Soči je od Gregorčiča, ata«
»Ja, ja, hvala. Vedel sem, da je na G, mislil sem na Gradnika, ker je z Brd, rekel sem Kosovel, ker je tudi od tam blizu, s Krasa, prav je pa, kot praviš, Gregorčič. Hotel sem reči, da imaš v redu spomin, po meni, a pustiva to. Še malo posvetiva na vse skupaj. Psihologi to dobro poznajo. Ko veš, kdaj boš vprašana ali boste pisali test, nemalokrat občutiš v sebi tremo, dvom, živčnost, paniko, nejevoljo, strah,…. Če so ta občutja močna in pogosta, se lahko vzpostavi živčna povezava med pričakovanim dogodkom in temi nezaželenimi stanji v tebi. Te neprijetne občutke v sebi povežeš z dogodkom, ki je pred teboj in tako nezavedno in proti svoji volji negativno vplivaš na pričakovano preverjanje znanja. Ali mi slediš?«
»Ja, bom vprašala, če česa ne bom razumela.«
»Eni učenci vedno dobijo slabo oceno pri zgodovini, drugi pri matematiki, tretjim je kot zakleto nemogoče popraviti ocene s štiric na odlično in četrti imajo posamezne »zaklete sovražnike«, učitelje, pri katerih nikoli ne morejo dobiti dobre ocene. Poznaš okrog sebe take primere?«
»Poznam.«
»Takim primerom lahko rečemo smola in slaba sreča ali jih opišemo z besedami ‘ohromel sem’ ali ‘imam tremo’ in ‘sem nezbrana’, ‘plaha’, ‘dobim mrk’,… Pri bolj poglobljenem vpogledu vidimo, da gre v večini primerov za negativno samo-pogojevanje, kot rečemo mentalnemu delovanju, s katerim si učenec sam postavlja pogoje in omejitve. Podzavestno se pri takem učencu notranja stanja dvoma, strahu, podcenjevanja, manjvrednosti, občutkov nesposobnosti ali živčnosti močno povezujejo z določenim predmetom, učiteljem ali oceno.«
»A se da sploh kaj narest?«
»Ja, seveda. Če si želimo, se lahko hitro in učinkovito spremenimo na bolje!«
»Veš kaj mislim z besedo ‘mentalno’?«
»Nekaj kar se dogaja v glavi, v možganih. Misli,…To.«
»Mentalno je izraz, ki opisuje nekaj, kar obstaja v našem umu, predvsem v obliki misli, podob in čustev, pa tudi v duhovnem in duševnem delu naše zavesti.«
»Verjetno se tudi ti in tvoji vrstniki sprašujete, kot smo se mi v mladih letih spraševali, kako deluje naš um in kako so možgani povezani z umom? Zdaj je važno, da veva, da se možgani in um le delno prekrivajo. Možgani so fiziološki mehanizem, kompleksen in zapleteno konstruiran organ, ki z umom sodeluje. Možgani in um delujejo vzajemno. Informacija potuje iz čutilnih organov v možgane in nato v um. Iz uma pa potujejo ustrezne informacije skozi možgane do organov akcije, torej do govornih, motoričnih in drugih organov.«
»Zakaj bi še naprej izbirali za nas slabe, negativne mentalne povezave ali asociacije, če pa so nam na voljo pozitivne?«
»A ima smisel ustvarjati negativne povezave v zvezi s preizkusi znanja, če pa so lahko pozitivne?«
»Zakaj bi bila v negativnem stanju, ki ti ni prijetno in te omejuje, če pa ga lahko spremeniš v pozitivnega?«
»V očeh ti berem, da te zanima, kako se to naredi, aneda?«
»Povej že, prosim!«
»Naše živčne povezave praviloma uhajajo našemu nadzoru in delujejo nezavedno oz. so prepuščene na milost in nemilost naključju. Naučil te bom, kako se boš lahko na preizkuse znanja pozitivno ‘programirala’. Ta znana tehnika se imenuje pozitivna mentalna projekcija in je neverjetno učinkovita.«
»Predstavljaj si, da boš lahko kadarkoli boš hotela zaupala vase, boš umirjena in skoncentrirana. Ta stanja so med najdragocenejšimi notranjimi stanji ne le za učenko ali učenca ampak za vsakega človeka. In ni potrebno potovati kilometre daleč, da jih najdemo. Te čudovite moči se skrivajo v nas in čakajo, da začnejo delovati v našo korist.«
»Naslednjič se bova naučila doseči stanje, ko boš samozavestna in boš zaupala vase, prav?«
»Komaj čakam naslednjič!«