Najpogostejša zdravniška napaka
Kadar imamo zdravstveno težavo, se k zdravniku odpravimo v upanju, da bo postavil pravilno diagnozo in nam pomagal poiskati rešitev. Toda kljub napredku sodobne medicine se lahko pri postavljanju diagnoze zmotijo celo najboljši zdravniki. Ameriška raziskava, ki so jo objavili v reviji BMJ Quality and Safety, je pokazala, da se to primeri v 10 do 15 odstotkih pri obisku osebnega zdravnika, tudi pri pogostih stanjih, kot so vnetje mehurja, pljučnica, popuščanje srca, akutno popuščanje ledvic in rak. Raziskava je še pokazala, da napačno diagnozo večkrat postavijo ambulantni zdravniki kot zdravniki v bolnišnicah, čeprav so v drugem primeru posledice veliko hujše, saj se bolniki znajdejo v bolnišnici predvsem zaradi hudih stanj.
Zakaj pride do napak?
Tovrstni podatki za Slovenijo ne obstajajo, kljub temu pa nam ta raziskava pomaga osvetliti možne vzroke, zaradi katerih pride do postavitve napačne diagnoze, poleg tega pa nas opozarja, kaj lahko storimo, da se to ne bo zgodilo. Do napak ne prihaja zato, ker bi bili zdravniki premalo poučeni, neskrbni ali površni. Diagnosticiranje je vedno zahtevna naloga, in sicer zaradi več razlogov, med katerima sta najpomembnejša omejen čas, ki je zdravniku na voljo za pregled, in kakovost informacij o težavah, ki mu jih posreduje pacient. Če pri tem nismo dovolj natančni ali če ne znamo dobro opisati simptomov, zdravnik težje odkrije, za kaj gre.
Pomembno je vedeti, da je lahko preprost simptom, kot je kašelj, znak različnih bolezni, lahko pa ga spremljajo tudi drugi simptomi, ki jih zdravniku pozabimo opisati, in zato težje ugotovi, kaj nas pesti. Poleg tega se težave utegnejo sčasoma stopnjevati, simptomi, s katerimi smo seznanili zdravnika, torej lahko že kmalu prerastejo v drugo bolezen (denimo bronhitis v pljučnico).
Včasih zdravnikovo zbranost zmotijo obiski kolegov ali medicinske sestre. Medtem ko se pogovarja z nami, lahko pride tudi do napake pri preiskavah, vendar se to zgodi zelo redko.
Tudi še tako dobri zdravniki lahko padejo tudi v past ustaljenega mišljenja: to se denimo zgodi, če se osredotočijo zgolj na prve simptome, ki mu jih opišemo – da pomislijo samo na najverjetnejšo bolezen, ne pa tudi na vse druge bolezni, za katere so značilni ti simptomi. Včasih jih lahko zavedejo tudi pacienti, ki so imeli podobne simptome, vendar njihove težave niso bile tako resne, kot so naše. Včasih pa jih zapelje tudi stereotipno mišljenje, ko denimo pri zanemarjenem pacientu pomislijo, da je zasvojen z alkoholom.
Ključni smo mi sami!
Tudi pacienti lahko zdravniku pomembno pomagamo postaviti pravo diagnozo. V 80 odstotkih je napačna diagnoza posledica slabe komunikacije med zdravnikom in bolnikom, zlasti pri anamnezi: če mu pozabimo ali ne znamo zaupati ključne informacije ali če nas je o njih sram spregovoriti.
K napačni diagnozi lahko prispevamo tudi s tem, da ne pridemo na kontrolni pregled, da ne opravimo svetovanih preiskav ali če zdravniku zamolčimo pomembne zdravstvene informacije, da smo denimo na svojo pest opustili jemanje zdravil. Vse to lahko zdravnika spelje na napačno sled.
Zato je zelo pomembno, da se pripravimo na obisk pri zdravniku, saj bomo tako storili največ za to, da bo našel pravo rešitev. Kako to storimo?
1. Dogovorite se za čim bolj zgoden termin
Na začetku delovnika bo imel zdravnik največ časa in ne bo v tolikšni meri čutil pritiska časa. Če želite, da si za vas vzame več časa kot običajno, to povejte že takrat, ko se naročate.
2. Pripravite se na obisk
Že doma sestavite seznam vseh svojih težav in jih razporedite – na vrhu naj bodo tiste, ki vas najbolj skrbijo. Simptome razporedite tudi kronološko: kdaj je nastopil prvi simptom in kdaj vsi naslednji. S seboj prinesite tudi seznam vseh zdravil in prehranskih dodatkov, ki jih jemljete. Ta seznam vedno nosite v denarnici, saj bo nadvse koristen, če bi se vam pripetila nesreča in teh podatkov ne bi mogli zaupati zdravniškemu osebju. Enako velja za vse alergije na zdravila in diagnoze. Na ta list zapišite tudi kontaktne podatke osebe, ki naj jo zdravniki v takem primeru pokličejo. Če so kateremu od vaših sorodnikov diagnosticirali kako resno bolezen, to sporočite svojemu zdravniku.
3. V dvoje
Ne glede na to, ali boste obiskali ambulantnega zdravnika ali pa specialista v bolnišnici, lahko s seboj pripeljete družinskega člana ali prijatelja, ki si bo zapomnil vse, kar boste med pregledom morda preslišali. Če ste sami, si sproti zapisujte, kaj vse vam je o vaši težavi povedal zdravnik in kakšna navodila vam je dal. Zato pred odhodom k zdravniku ne pozabite na papir in pisalo.
4. Sprašujte in odgovarjajte
Če vam zdravnik ponudi misel o diagnozi, ne nehajte spraševati. Zastavite mu nadaljnja vprašanja, saj ga boste s tem spodbudili, da bo razmislil o vseh možnostih. Če vam bo rekel, da se mu zdi, da imate pljučnico, ga vprašajte, ali bi utegnilo iti za kaj drugega? Če vam bo odgovoril, da ne, ga lahko vprašate, zakaj je o tem tako prepričan. Pričakujte argumentirane odgovore: zdravnik mora razložiti, kako se vaši simptomi povezujejo z diagnozo, ki jo je postavil. Vedno pa mu iskreno odgovorite tudi na vsa vprašanja.
5. Vztrajajte pri diagnozi
Če imate hude težave, denimo da vam pogosto zmanjkuje sape, zdravnika vedno vprašajte, kateri so možni vzroki in kaj vse morate storiti – katere preglede bo treba opraviti, da bo diagnoza potrjena, ali boste morali obiskati specialista (in katerega) … Preden odidete iz ordinacije, vam mora zdravnik razložiti vse naslednje korake, ki bodo omogočili postavitev končne diagnoze.
Odgovoriti vam mora na naslednja vprašanja:
- kaj je narobe z vami,
- kakšno je zdravljenje,
- kako dolgo bo trajalo zdravljenje,
- do kdaj morali simptomi izginiti oziroma kdaj naj bi se bolezen pozdravila,
- kako ravnati, če se v omenjenem času ne boste počutili bolje,
- kaj storiti, če se simptomi poslabšajo (kdaj ga vnovič obiskati),
- ali so potrebni dodatni pregledi, testi in/ali kontrole (in kateri),
- pa tudi, ali bi vam utegnila pomagati katera od komplementarnih metod zdravljenja.
6. Skrbite za rezultate
Če pridete k zdravniku zaradi suma na težko bolezen, kot so srčno-žilne bolezni in rak, vedno vprašajte, kdaj lahko pričakujete rezultate. Če jih v tem času ne boste prejeli, pokličite zdravnika. Najhuje je čakati, ne da bi vedeli, s kakšno težavo se spopadate. Ko dobite rezultate, zdravnika vprašajte, kaj pomenijo – naj vam razloži vse termine, ki jih ne razumete (za to lahko pokličete ali pišete strokovnjakom v Vivini zdravniški liniji). Vprašajte ga tudi, ali so rezultati dobri – in če niso, kakšni bodo naslednji koraki. Če je treba, se odločite za drugo mnenje. Pomembno je torej, da čim prej dobite pravo diagnozo, saj boste tako najhitreje začeli z ustreznim zdravljenjem.
7. Opazujte svoje počutje in sledite navodilom
Če vam zdravnik razloži, da bi se po uvedbi zdravljenja v določenem času morali počutiti bolje, vendar se to ne zgodi ali pa se simptomi celo poslabšajo, mu to obvezno sporočite. To mu sporočite tudi v primeru, da vam je omenil, da ni potrebe po dodatnih kontrolah. Natančno sledite njegovim navodilom za jemanje zdravil.
8. Poučite se
Če niste povsem prepričani v razlago svojega zdravnika ali če niti skupaj ne najdeta prave rešitve, poiščite drugo mnenje in bodite vedno zdravo skeptični – vsi smo zmotljivi. Zato je koristno, da se poučite o bolezni, ki jo je diagnosticiral zdravnik. Poiščite kredibilne vire informacij (zagotovo Viva.si), pri čemer se izogibajte sumljivim virom, kot so denimo spletni forumi.
Pet težav, ki jih zdravniki najpogosteje spregledajo
Kot je pokazala raziskava, objavljena v reviji JAMA Internal Medicine, zdravniki najpogosteje spregledajo, pozno diagnosticirajo ali pa postavijo napačno diagnozo, kadar gre za naslednje bolezni:
- rak (metastaze, levkemija, pljučni rak in rak trebušne slinavke),
- pljučnica,
- kongestivno popuščanje srca,
- vnetje sečil,
- odpoved ledvic.
- (podpis pod fotografijo)
- Ko se naročate za pregled, se poskusite dogovoriti za čim bolj zgoden termin. Zdravniku se takrat ne bo zdelo, da ga preganja čas in da ga čaka še dolga vrsta pacientov.
Vir: www.viva.si