VEČER S PESNIKOM ESADOM BABAČIĆEM
Četrtek, 26. avgust (19h)
Vabimo na večer s pesnikom in esejistom Esadom Babačićem, ki ga bo vodil pisatelj, scenarist, publicist in prevajalec Žiga Valetič.
Esad Babačić bo prebral nekaj odlomkov iz knjige Charlesa Bukowskega, ki jo je prebral največkrat v življenju. Beseda bo tekla tudi o tem, zakaj so ga v ZDA primerjali z Bukowskim in kako je tamkajšnji založnik knjige Vsak otrok je lep, ko se rodi pobral denar in se zavil v molk.
S sogovornikom Žigo Valetičem se bosta pogovarjala tudi o Vodmatu, o žogi, o košu pod blokom, o ploščah Azre in o tem, kako so nastajala punk besedila. Del pogovora bo posvečen antologiji slovenske punk poezije Zamenite mi glavo in pesmi Ne stopaj, ki jo je Esad pozabil uvrstiti vanjo, slišali pa bomo tudi nekaj poezije Tina Ujevića in pesmi iz zadnje Esadove zbirke Včasih.
Na pogovoru boste knjige Esada Babačića lahko tudi kupili.
_____
Po pogovoru sledi koncert zasedbe Jani Kovačič & Noreia: Kilt Roberta Burnsa!
Vstopnina za pogovor je 2 eur.
Enotna vstopnica
Vstopnica za koncert Jani Kovačič & Noreia: Kilt Roberta Burnsa (12 eur / 10 eur v predprodaji) velja kot enotna vstopnica za oba dogodka.
Vstopnice lahko kupite na domačiji v odpiralnem času ali prek spleta.
_____
Pogovor bomo v živo prenašali tudi prek FB strani domačije.
Literarne prireditve na domačiji sofinancira MOL-Oddelek za kulturo in so del projekta bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo RS.
Koncert
JANI KOVAČIČ & NOREIA: KILT ROBERTA BURNSA
Četrtek, 26. avgust (20.30)
Zasedba Noreia:
Ana NOVAK, violina
Anej IVANUŠA, lesena flavta, bouzouki
Robert BONE, klarinet, irska piščal
Gašper ŠINKOVEC, kitara
Stanči ŠKARJA, kontrabas
Vabimo na koncert Janija Kovačiča in zasedbe Noreia, ki bodo skupaj z gostjo Lauro Krajnc nastopili z novim glasbenim projektom Kilt Roberta Burnsa!
Pripravili so koncert živahnih škotskih ljudskih in ponarodelih napevov, ki jih je zapisal najznamenitejši škotski pesnik Robert Burns (1759–1796), v slovenščino pa sta jih prevedla Janez Menart in Jani Kovačič. Pesmi še danes tvorijo železni repertoar tako na škotskih koncertnih odrih kot v krčmah.
V prvem delu koncerta bodo zapeli in zaigrali nekaj značilnih škotskih pesmi z Burnsovimi besedili ter nekaj zanimivih škotskih napevov ter inštrumentalov. V drugem delu pa izvedli znamenito kantato Veseli berači (Love & Liberty).
Projekt KILT ROBERTA BURNSA
Kantata Veseli berači (Robert Burns) je nastala 1785 ob pesnikovem obisku gostilne Poosie Nansie’s v Mauchlinu. Tam se je zbrala čedna druščina rokomavhov, vojakov, čistilk in vseh sort nočnih ptic, ki so veselo pričakali dan in izginili v jutro beračiti. Kantata je bila natisnjena šele po Burnsovi smrti. Burns je nanjo pozabil. Verjetno ni bila všeč njegovim znancem in pesmi zato ni uvrstil v First Edinburgh Edition. Izšla je šele 1799. Leta 1995 je Jani Kovačič priredil prevod Kantate Veseli berači Janeza Menarta po škotskih napevih in Burnsovih melodijah za daljšo predstavitev pesmi z naslovom Kilt Roberta Burnsa.
Vstopnice 12 eur / 10 eur v predprodaji.
Vstopnice lahko kupite na domačiji v času odpiralnih ur ali preko sistema moje karte: https://www.mojekarte.si/si/jani-kovacic-noreia-kilt-roberta-burnsa/vstopnice-1141984.html.
Večer bo ob 19. uri uvedel pogovor s pesnikom Esadom Babačičem, z njim se bo pogovarjal pisatelj, scenarist, publicist in prevajalec, Žiga Valetič.
Enotna vstopnica
Vstopnica za koncert: 12 eur / 10 eur v predprodaji velja kot enotna karta za oba dogodka.
Sofinancira MOL – Oddelek za kulturo in Ministrstvo za kulturo.
NOVINARSKA KONFERENCA
Itn., festival angažiranega pisanja
Pet, 27. in sobota, 28. avgust
Vabimo vas na novinarsko konferenco festivala, na kateri bodo letošnji program festivala predstavili člani programskega odbora s koordinatorko Niko Kovač. Srečanje za novinarje bo potekalo na Vodnikovi domačiji v torek, 24. avgusta ob 10. uri.
V ločeni priponki pripenjam program letošnjega dvodnevnega festivala.
Kontaktna oseba za festival: Nika Kovač, koordinatorka programske ekipe festivala
/ E: nika.kovac.8m@gmail.com, T: 040 150 893
Partnerji festivala: Vodnikova domačija, Udesin, Mladinska knjiga.
Sofinancira: MOL – Urad za mladino.
Odprtje razstave litvanske ilustratorke in animatorke
ANETE MELECE: KIOSK
Sreda, 1. februar (19h)
Galerija Vodnikove domačije Šiška / 1. 9. – 3. 10. 2021
V Galeriji Vodnikove domačije Šiška odpiramo razstavo originalov litvanske ilustratorke in animatorke Anete Melece.
Anete Melece (1983) je litvanska ilustratorka in animatorka, ki živi in ustvarja v Švici. Na likovni akademiji v Latviji je študirala vizualne komunikacije, na Luzernski Univerzi aplikativne znanosti in umetnosti v Švici pa animacijo. Kot precizna opazovalka detajlov vsakdana in z vizualnimi pripovedmi ustvarja drzne vzporednice literaturi. Razstavljala je na številnih skupinskih in samostojnih razstavah po svetu, sodeluje tudi z različnimi založbami in kulturnimi institucijami. Doslej je ustvarila 3 animirane filme in ilustrirala 10 knjig za otroke in mladostnike.
Na razstavi se v veliki večini predstavlja z izvirniki iz svojega kratkega animiranega filma Kiosk (2013) in istoimenske knjižne izdaje.
Animirani film je ustvarila kot diplomsko delo na Univerzi v Luzernu in v hipu je navdušil domače in tuje občinstvo. Zanj je prejela več kot 20 nagrad, izbran pa je bil za predvajanje na več kot 100 festivalih po svetu. Prevod v slikaniško obliko je sledil nekaj let kasneje, saj si je avtorica prizadevala ustvariti enako prepričljivo in samosvojo pripoved v novem mediju. Za nekaj časa je morala pozabiti na animacijo in poiskati nov način pripovedovanja zgodbe, ki ne bi bil le poceni kopija filma. Pomanjkanje zvoka in gibanja je nadomestila z vizualnimi učinki in v vsaki ilustraciji izpostavila zapletene podrobnosti. Tudi knjiga je doživela velik uspeh, do sedaj je bila prevedena v 17 jezikov, v slovenščini je lani izšla pri založbi Kud Sodobnost International.
Dela Anete Melece s premišljenimi podrobnostmi izoblikuje like in prostor ter ustvari raznolika vzdušja. Ilustracije v smislu ilustriranja zgodbe sledijo tradiciji, ob tem pa ubirajo sodobne pristope in nosijo samosvoj glas. Njeno delo zaznamujejo šarm, humor in svojstvena poetičnost, ob tem pa izkazuje odlično obvladanje slikarske veščine in uporabo različnih tehnik in orodij. Kiosk je ilustrirala z akrilnimi barvami v kombinaciji s svinčnikom, v svojih delih pa dobro vihti tudi konice flomastrov. Krepke poteze njenim stvaritvam dodajo bolj lahkotno noto ter ustvarjajo otroški slog z veliko čudovitimi detajli in barvami.
O KIOSKU
Kiosk je zgodba o debeli gospe Olgi, ki obtiči v kiosku, v katerem svoje trenutke preživlja v družbi strank in ob branju revij, njen vsakdanjik pa je poln tudi hrepenenja po potovanju. Njene sanje, da bi odpotovala na jug in uživala v sončnem zahodu na plaži, se nekega dne po nizu nepričakovanih dogodkov uresničijo. Olga skupaj s kioskom pade v mestni kanal in tok jo počasi odnese v sanjsko mesto palm in sonca.
Pri ustvarjanju animiranega filma Kiosk je avtorica našla navdih v lastnih občutkih, da ji življenje vse bolj omejuje delo. Tudi osrednji lik Kioska pesti občutek ujetništva na delovnem mestu. Si še upamo sanjati in znamo iz dane situacije potegniti največ, kar lahko?
Vabljeni k ogledu!
SPREMLJEVALNI DOGODKI RAZSTAVE
Četrtek, 2. september ob 18.00
Predavanje Storytelling: Through self-exploration
Predavanje Anete Melece in bo potekalo v angleškem jeziku.
Nedelja, 19. 9. ob 11.00 / 5+
Kiosk lepih želja, delavnica za otroke
Ste že kdaj videli kiosk od znotraj? In kako bi bil videti, če bi ga lahko opremili po lastni želji?
Na delavnici si bomo ogledali razstavo in navdahnjeni z ilustracijami Anete Melece iz kartona zgradili kiosk. Poselili ga bomo s čudovitimi stvarmi, ki niso naprodaj, a bi si želeli, da bi se jih dalo dobiti v bližnji cestni prodajalni.
Delavnico vodi animatorka in pedagoginja Andreja Goetz. Število mest je omejeno, obvezne prijave na prijava@divjamisel.org.
Produkcija: Vodnikova domačija Šiška. Delavnica poteka v okviru festivala kulturno-umetnostne vzgoje Bobri.
Nova sezona glasnega branja je tu!
GLASNO BRANJE ZA STAREJŠE Z LADO ZEI
Četrtek, 2. september (10h)
Vabimo na prvo srečanje v tej sezoni, ki bo potekalo v živo! Za branje si pripravite knjigo ali revijo, iz katere nam boste prebrali odstavek ali dva, ter očala za branje.
Ne zamudite ure veselega bralnega druženja z Lado Zei!
Pozabljen čar glasnega branja – in poslušanja – odkriva vse več odraslih in starejših. Glasno lahko bereš sam, a je bolj zabavno v skupini, kajti glasno branje nas bogati in zdravi, ohranja jezik, zbuja domišljijo, krepi samozaupanje, prevetri možgane in nas spravi v dobro voljo.
Pripravlja in vodi Lada Zei.
Izbrano
BORIS KOLAR IN KNJIGA TRINAJST
Četrtek, 2. september (19h)
»Živali v trinajstih zgodbah so pogosto bolj človeške kot ljudje, oboji bolj sledijo nagonu kot razmisleku, za svoje težave pa najdejo kar najbolj neverjetne rešitve.«
V sodelovanju z založbo Goga vabimo na pogovor z Borisom Kolarjem, avtorjem zbirke kratkih zgodb Trinajst (Založba Goga, 2020).
Z avtorjem se bo pogovarjala pisateljica Sonja Porle.
O knjigi:
Španski kralj zasleduje odslužena medveda, ki ju prav zanj pripeljejo iz cirkusa, a oba srečno pobegneta in začneta nenavadno življenje izven kletke. Mojster z neverjetno razvitim vonjem si zastavi nalogo, da bo v mestni uri izsledil vonj Adolfa Hitlerja, ki je pred desetletji obiskal mesto … Živali v trinajstih zgodbah so pogosto bolj človeške kot ljudje, oboji bolj sledijo nagonu kot razmisleku, za svoje težave pa najdejo kar najbolj neverjetne rešitve. Medveda iz nevarnosti reši spretna vožnja na cirkuškem kolesu, problem faraonskih mravelj v stanovanju pa premagajo z zapleteno vzpostavitvijo naravnega ravnovesja, ki vključuje tudi ptice roparice.
O avtorju:
Boris Kolar je ekolog in ekotoksikolog v Nacionalnem laboratoriju za zdravje okolje in hrano v Mariboru, kot zunanji ekspert za okoljska tveganja deluje pri Evropski agenciji za zdravila v Amsterdamu. Bil je kolumnist Večera, v slovenskem literarnem prostoru se je pojavljal z redkimi objavami v literarnih revijah, poznamo ga predvsem po romanu Iqball hotel, ki je bil v ožjem izboru nagrado kresnik (2009). Njegova besedila pripovedujejo o tesnem stiku z naravo, so svetla, predvsem pa izjemno duhovita.
Vstopnina za pogovor je 2 eur.
Pripravljamo v sodelovanju z Založbo Goga.
Literarne prireditve na domačiji sofinancira MOL-Oddelek za kulturo in so del projekta bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo RS.
Koncert
MARIA MAZZOTTA (Italija)
Petek, 3. september (20h)
Maria Mazzotta, temperamentna glasbenica iz italijanske Apulije in dolgoletna pevka tudi pri nas izjemno cenjene zasedbe Canzoniere Grecanico Salentino, prihaja v intimno vzdušje Vodnikove domačije, kjer je bo spremljal harmonikar Vince Abbracciante. Predstavila bosta njen zadnji album Amoreamaro, v prevodu Grenka ljubezen, kakršne so tudi njune pesmi: strastne, dramatične, zabavne, na trenutke tudi posesivne, skratka nadvse temperamentne in kot nalašč za konec dolgega vročega poletja.
Pred koncertom nas bo dramska igralka in pripovedovalka Nataša Keser s kratko pripovedjo o kultu Dioniza, tarantelinih ugrizih, ženski histeriji, tamburinih in krščanstvu povedla v južno Italijo, kjer se je v revščini šestnajstega in sedemnajstega stoletja rodil tarantizem, z njim pa tudi tarantella – melodija, navadno igrana v šestosminskem taktu, ki je kot ključni gradnik južnoitalijanske folklore poleg plesa razvila tudi svojevrstne podzvrsti; v Salentu, Bazilikati in Kalabriji je prevzela ime pizzica.
O zasedbi:
Maria Mazzotta spada med pomembnejše ambasadorke glasbene tradicije polotoka Salento na skrajnem jugovzhodu italijanskega škornja. Bila je dolgoletna prepoznavna vokalistka legendarne italijanske zasedbe Canzoniere Grecanico Salentino, ki je obudila in v svet ponesla posebno različico tarantele, energične plesne glasbe, poznane v tem delu Apulije kot taranta pizzica. Tudi glasba, ki jo ustvarja danes, še vedno temelji na starodavnih plesnih ritmih italijanskega juga, a jo kot rezultat številnih srečevanj z vokalno tradicijo širšega sredozemskega in balkanskega prostora nadgrajuje v svojstven glasbeni izraz.
Njena najnovejša plošča Amoreamaro (Agualoca Records, 2020) je trenutno na vrhu vseh referenčnih lestvic albumov glasb sveta (World Music Charts Europe in Transglobal World Music Chart).
Prisluhnite:
– https://www.youtube.com/watch?v=33l63X84j7w
– https://www.youtube.com/watch?v=keC_l5kPVR8
Pridi na čaroben mediteranski večer, v Šiško.
Vstopnice 18 eur / 15 eur v predprodaji.
Vstopnice lahko kupite na domačiji v času odpiralnih ur ali preko sistema https://www.mojekarte.si/si/maria-mazzotta/vstopnice-1142687.html
Koncert je podprl Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji.
Sofinancira MOL – Oddelek za kulturo in Ministrstvo za kulturo.
O afriški literaturi
OB 60. OBLETNICI SMRTI FRANTZA FANONA
Sreda, 8. september (19h)
Ob 60. obletnici smrti dekolonialnega političnega teoretika in psihiatra Frantza Fanona vas vabimo, da se nam pridružite na pogovoru s pisateljem in prevajalcem Stevenom Corcoranom, ki je med drugim prevedel tudi Fanonovo zbirko neobjavljenih del z naslovom Polemics and Conditions, and Alienation and Freedom (Bloomsbury 2017), ki bralcem nudi nov vpogled v branje Fanona in v središče postavlja literarno in psihiatrično misel, kar dodatno obogati Fanonova razmišljanja o identiti, rasi in aktivizmu.
Steven Corcoran je raziskovalec in prevajalec s področja filozofije, politične teorije in umetnosti. Živi v Berlinu. S Frantzem Fanonom ga druži prepričanje, da se lahko človečnost resnično vzpostavi le, če združimo moči na egalitaren način. Nedavno je prevedel obsežno zbirko Fanonovih besedil z naslovom Alienation and Freedom (Bloomsbury, 2018), v angleščino je prevedel in uredil tudi številna dela Jacquesa Rancièra in Alaina Badiouja.
Predavanje bo v angleščini.
Pripravljamo v sodelovanju z založbo *cf.
Serija predavanj in pogovorov o afriški literaturi odpira prostor literarni ustvarjalnosti afriških avtorjev, jo aktualizira in ji daje primeren kulturno-literarni okvir. Serijo pripravlja in vodi Aleksandra Gačić.
Literarne prireditve na domačiji sofinancira MOL-Oddelek za kulturo in so del projekta bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo RS.
Izbrano
OB JURČIČEVEM LETU: KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI V TUJIH PREVODIH
Četrtek, 9. september (19h)
Jurčičevo leto je izvrstna priložnost, da spregovorimo o prevajanju Kozlovske sodbe v Višnji Gori, ki je, kar je širši javnosti manj znano, eno najbolj prevajanih slovenskih del v tuje jezike. Projekt, ki združuje že več kot deset prevodov, bo predstavila njegova pobudnica Barbara Rigler, producentka za literarno dejavnost pri JSKD. Z nekaterimi prevajalci tega znamenitega Jurčičevega dela v tuje jezike in sodelavci projekta bo tekla beseda o mednarodni razsežnosti Jurčičevega literarnega ustvarjanja in o morebitnih prevajalskih zagatah pri prevajanju Kozlovske sodbe.
Pogovor bo vodil Iztok Ilc.
Dogodek pripravlja Društvo slovenskih književnih prevajalcev.
Dogodek sofinancirata Javna agencija za knjigo RS in Mestna občina Ljubljana.
Pripovedovalsko-pogovorni dogodek
AMERIŠKI LITERARNI MOJSTRI: SHIRELY JACKSON IN LYDIA DAVIS
Ana Geršak, Nataša Keser, Mojca Kumerdej, Anja Novak, Tadeja Spruk
Torek, 16. september (19h)
Ko je leta 1948 v The New Yorker izšla zgodba Shirley Jackson (1916–1965) z naslovom Loterija, je v ameriški bralski javnosti odjeknila prava eksplozija; uredništvo revije je zasulo na stotine pisem bralcev, ki so zahtevali pojasnila in preklicevali naročnino, avtorici pa grozili s smrtjo. Ogorčenost bralcev je spremljalo navdušenje kritikov in dve leti pozneje se je zgodba znašla v ameriških šolskih berilih, kjer kot obvezno čtivo ostaja še danes. Kritiška recepcija je avtoričin opus umestila med naslednike tradicije ameriške gotike, ki se je uveljavila z deli Nathaniela Hawthorna, Hermana Melvilla in Henryja Jamesa. Kot so zapisali pri založbi LUD Literatura, kjer so leta 2018 v prevodu Tadeje Spruk izdali kratkoprozno zbirko Shirley Jackson Loterija in druge zgodbe, v jedru njene proze »tli suspenz, ki izvira iz odsotnosti vsega odvečnega, iz virtuozne rabe tihosti, ki najstrašnejšega ne izreka, da se v prostranosti tišine še bolj bujno razrašča«.
Leta 2015 je založba LUD Literatura izdala tudi kratkoprozno zbirko mojstrice sodobne ameriške kratke (in kratke kratke) zgodbe Lydie Davis (1947), ki v prevodu Jerneja Županiča in pod naslovom Samuel Johnson je ogorčen prinaša zgodbe, ki »štrlijo iz praznine, varčne so z besedami in še bolj z metaforiko; to so zgodbe, ki jih bralno dejanje povsem spremeni, zgodbe, ki so dostikrat samo osnutki zgodb – a takšni, da bralca uspešno povabijo, da jih napolni, razširi. Njihova lapidarnost ni zapirajoča in njihova abstraktnost ni pretenciozna, pač pa abstraktnost, ki komaj čaka na konkretno vsebino.«
Dramski igralki in pripovedovalki Nataša Keser in Anja Novak nas bosta v večer povedli z interpretacijo kratkih zgodb Shirely Jackson in Lydie Davis, pripovedim pa bo sledil krajši literarni pogovor, ki ga bo moderirala pisateljica, filozofinja in kritičarka Mojca Kumerdej. Z njo se bosta o Shiley Jackson in Lydii Davis ter njunem delu pogovarjali kritičarka in urednica Ana Geršak ter kritičarka in prevajalka Tadeja Spruk.
Dogodek je del serije Ameriški literarni mojstri, ki poteka na Vodnikovi domačiji Šiška in jo podpira Veleposlaništvo ZDA v Ljubljani.
Nedelce
KIOSK LEPIH ŽELJA, delavnica za otroke / 5+
Nedelja, 19. september (11h)
Ste že kdaj videli kiosk od znotraj? In kako bi bil videti, če bi ga lahko opremili po lastni želji?
Na delavnici si bomo ogledali razstavo in navdahnjeni z ilustracijami Anete Melece iz kartona zgradili kiosk. Poselili ga bomo s čudovitimi stvarmi, ki niso naprodaj, a bi si želeli, da bi se jih dalo dobiti v bližnji cestni prodajalni.
Delavnico vodi animatorka in pedagoginja Andreja Goetz. Število mest je omejeno, obvezne prijave na prijava@divjamisel.org.
Produkcija: Vodnikova domačija Šiška.
Delavnica poteka v okviru 13. ljubljanskega festivala kulturno-umetnostne vzgoje Bobri.
Palestina v besedah
PALESTINSKA ZEMLJA, kjer se vse začne in konča / pogovor in dokumentarni film
Sreda, 22. september (18.30)
Gosta iz Ramale, Fareed Taamallah, novinar in soustanovitelj Sharake, prostovoljske iniciative za ohranitev tradicionalnega kmetovanja, ter njegov sin Eyad Taamallah, palestinski aktivist in podiplomski študent, bosta prek video-konference osvetlila vsakodnevni boj na zemlji in za zemljo, ki poteka na okupiranih območjih Palestine pod izraelskim nadzorom.
Iz Berlina bo v Ljubljano na Kulturno ambasado Palestine prišla Fidaa Zaanin, palestinska aktivistka in študentka, ki bo spregovorila o sledeh, ki jih zemlja pušča tudi v palestinski literaturi in kulturi.
Pogovor bo potekal v angleškem jeziku, povezovala ga bo novinarka Kristina Božič.
Pogovoru bo sledilo predvajanje dokumentarnega filma Nun Wa Zaytoun (Črka v besedi oljka, Palestina, 2014, 50’, angleški podnapisi), ki ga je leta 2014 posnela Emtiaz Diab. Film prikaže popotovanje filmarja, ki želi prebivalcem v odročnih vaseh na okupiranem Zahodnem bregu omogočiti ogled filma. Pot po palestinskem podeželju pokaže, da je vez med Palestinci ter njihovo zemljo kljub razlaščanju vsaj tako trdna kot med oljko, njenimi koreninami in vejami.
Tokratni dogodek iz serije Palestina v besedah poteka v okviru letnega dogodka Kulturna ambasada Palestine, v organizaciji Gibanja za pravice Palestincev. Njen namen je odpreti prostor za palestinsko zgodbo, spodbuditi razmišljanje in skozi palestinsko kulturo, literaturo, glasbo, kulinariko, zgodovino in nenazadnje, skozi palestinski glas, širiti razumevanje o dogajanju v Palestini. Letošnji dogodki (Ljubljana, 21.– 23. 9. 2021) na temo Al Ard – Zemlja potekajo na Vodnikovi domačiji, v Galeriji Janeza Boljke ter v Slovenski Kinoteki.
PROGRAM letošnje KULTURNE AMBASADE PALESTINA NA OSTALIH DVEH LOKACIJAH:
Torek, 21. september (18h):
Galerija Janez Boljka, Gornji trg 16, Ljubljana
Otvoritev Kulturne ambasade Palestine s fotografsko razstavo
Al Ard – Zemlja
Z razstavo želimo prikazati nezlomljivo vez med palestinskim narodom in njihovo zemljo.
Naš gost, palestinski pesnik Fawzi Abder Rahim iz Maribora, bo prebral nekaj pesmi iz svoje zadnje zbirke Do kdaj. Razstavo smo pripravili v sodelovanju s fotografinjo in raziskovalko palestinskih vezenin, Fatimo Abbadi ter s priznanim palestinskim slikarjem Khaledom Houranijem. Sledila bo manjša pogostitev.
Četrtek, 23. 9. 2021 ob 20. uri:
Slovenska kinoteka, Miklošičeva ulica 28, Ljubljana
Predvajanje celovečernega filma Al-mor wa al rumman (Granatna jabolka in mira, Palestina, Nemčija, Francija, Kuwait, 2008, 1’35”), režiserke Najwa Najjar z angleškimi podnapisi. Filmu bo sledil pogovor s filmsko kritičarko Petro Meterc.
Vabljeni na odkrivanje Palestine skozi zgodbe o zemlji.
Pripravljamo v sodelovanju z Gibanjem za pravico Palestincev.
I z o b r a ž e v a n j e
TEČAJ STRIPA ZA NAJSTNIKE IN ŠTUDENTE Z IZARJEM LUNAČKOM
Petek, 10. september (16h-19h) in sobota, 11. september (10h-13h)
TEČAJ DRAMSKEGA PISANJA S KIM KOMLJANEC
- september-9. november, ob torkih od 15.45 do 17.45
—
mag. Irena Plešivčnik
Vodnikova domačija, Hiša branja, pisanja in pripovedovanja
DIVJA MISEL, Inštitut za neprofitno komunikacijo
Vodnikova cesta 65, Ljubljana
T 040 162 739
E irena.plesivcnik@divjamisel.org