Poezija, ki se je rodila na delavnici, ki je potekala v okviru natečaja (Brez) mejno potovanje, pod vodstvom Gabriele Babnik.
Nataša Bodlaj: V SOJU MEDLE ULIČNE LUČI
V soju medle ulične luči
srečala je njegove vabljive oči
in skrivnosten nasmeh,
ki kar silil je v sladki greh.
V soju medle ulične luči
si njeno telo je dotika zaželelo,
ko nekje na obrobju je tisoč metuljev
kvišku poletelo.
V soju medle ulične luči
silhueta tesno prepletenih teles
s kriki naslade,
ki se jih sliši do nebes.
V soju medle ulične luči
sta prepoteni telesi obmirovali,
ko sta potešeni druga ob drugi obležali.
V soju medle ulične luči
minil je čar te strastne noči.
Tiho, brez besed, sta tujca dva
vsak na svojo stran odšla.
Vsak po svoji poti,
novim dogodivščinam naproti.
