»Nepremičninska agencija Škratji dol« razstava Tine Grzetič.

0
50

V mesecu juliju in avgustu smo v Mestni knjižnici Izola, na stenah ustvarjalnosti v učnem centru – centru za vseživljenjsko učenje, gostili prvo samostojno razstavo ilustracij vsestranske umetnice Tine Grzetič z naslovom »Nepremičninska agencija Škratji dol«. Ilustracije so vzete iz širšega sklopa ilustracij in zgodb za najmlajše, ki nastajajo izpod spretnih rok te mlade avtorice. Vse se dogajajo v pravljičnem okolju gozda in škratov in prav skozi vse je močno poudarjena naravovarstvena nota.

Avtorica fotografije Erika Gregorič

MKI: Tina, bi se nam najprej predstavila. Od kod prihajaš in kaj zapolnjuje tvoj čas poleg umetniškega ustvarjanja?

Do 18.leta smo živeli v Olmu ter se nato preselili v Sveti Anton. V mladosti sem veliko prostega časa preživela pri nonotih v naravi, verjetno sem tudi zato dandanes zelo rada zunaj. Rada hodim v hribe, v gozdove, se družim z ožjimi prijatelji in družino, preberem strip ali knjigo, v hladnejših dneh spečem sladico ter pišem, rišem in se kratkočasim z glasbo, ta je tudi velik del mojega življenja. Igram namreč harfo, brez katere si življenja ne predstavljam, saj je ob meni v dobrih in slabih trenutkih.

MKI: Kaj te pri pisanju/risanju navdihuje?

Starši so naju s sestro vpisali v otroško knjižnico v Kopru že zelo zgodaj, pred vstopom v osnovno šolo. Srečo sva imeli, da so nama veliko brali in razlagali, vse dokler nisva brati znali sami. Že kot otrok sem imela precej bujno domišljijo. Rada sem imela vse čarobno, magično, neukrotljivo. Ena takratnih ljubših knjig je bila Ronja razbojniška hči, mladinske pisateljice Astrid Lindgren, vsebovala je vse kar buri domišljijo – škrate, prijateljstvo, razbojnike. Še danes pri zgodbah iščem vsaj nekaj čarobnega prahu. Pravljice, čeravno je njihov prvotni namen bil ravno obraten, so danes vodilo dobrega. Naučijo te kaj je prav in kaj narobe. Več ljudi bi moralo brati pravljice.

Nekoč sem si zadala izziv, napisati nekaj vsak dan – pa je trajalo ravno toliko, kot novoletna obljuba, da bom vsak dan telovadila. Pišem, ko imam navdih. Včasih je to jeza, včasih žalost, tudi sreča kdaj pa kdaj. Zgodba je enaka tudi pri risanju – včasih vzamem v roke pastele, drugič oglje, tretjič akvarele, odvisno kaj mi tisti dan bolj »zadiši«.

MKI: Kdaj pa bi lahko rekla, da si začela pisati/risati?

V mali šoli sem zmagala na natečaju obalnih vrtcev pri risanju družine, slika je bila rastavljena tudi v galeriji v Kopru, najlepše pri vsem tem pa so bile zelene kotalke in ogromno flomastrov, ki sem  jih prejela kot nagrado – torej precej zgodaj. Pisati pa sem se morala naprej naučitiJ.  Kot sem že prej omenila, pri noni v Podgorju sem preživela veliko časa, zvečer pa trmasto vztrajala pri eni če ne dveh pravljicah pred spanjem, ki si jih je sproti izmišljevala. Te pravljice so z leti ostale v mislih, se zapletale z novimi in verjetno čakale na svoj čas, da pridejo na papir.

MKI: Si še kje predstavila svoje ilustracije in poezijo? Kakšni pa so odzivi?

Vseskozi sem ilustrirala in pisala, ampak zaradi študija in harfe se temu nisem nikoli posvetila trako kot bi si želela. Ilustracij in poezije nisem nikjer predstavila, mi je pa ravno to dejstvo, da tega nisem opustila prišlo prav tako v študentskih kot kasneje službenih letih. No, ilustracije in poezijo druge zgodbice sem prvič letos razstavila pri vas v knjižnici. Odzivi? Upam, da pozitivniJ

MKI: Veliko umetnikov posluša glasbo ob ustvarjanju? Sodiš mednje? Katera glasba te spremlja ob risanju/pisanju?

Ob ustvarjanju me spremlja samo mir in skodelica črnega ali zeliščnega čaja. Vsakodnevna opravila zahtevajo našo pozornost razkropljeno po vseh možnih sferah, ko pišem, želim da so moji možgani, oči in čuti usmerjeni samo na tisti trenutek na papirju ali platnu. Glasbo ima resnično rada, zato me ponese stran od ideje ki jo skušan spraviti na papir. Glasbo, ironično, poslušam v miru.

Avtorica fotografije Erika Gregorič

MKI: Tokratna razstava ima naslov Nepremičninarska agencija škratji dol d.o.o. Zakaj tak naslov?

Škrati prinesejo vedno tisti čarobni prah, kot sem že omenila, tudi če opravljajo gospodinjska opravila, zato so prisotni v mnogih mojih ilustracijah in pisanju. Tokrat je bil proces obraten, prvotno so nastale ilustarcije, kasneje na podlagi le teh pa pesmica. So nekakšno nadaljevanje serije ilustracij, ki bodo morda nekoč izšle v slikanici, ki je v pripravi. Nepremičninarska agencija pa zato, ker so v zgodbi opisana domovanja škratov in sem v hecu pomislila no, to pa je prava nepremičninarska agencija.

MKI: Omenili ste slikanico? Lahko kakšno besedo o tem?

Slikanica je namenjena otrokom z namenom opozarjanja na varovanje gozdov, narave. Seveda škrati ne manjkajo. Izhajam iz sebe in svojih izkušenj in ker so mene pravljice veliko naučile, upam, da bodo v poduk tudi ostalim mladim bralcem.

 

S Tino Grzetič se je pogovarjal Jan Bednarik.